Galerija Lek, 10. junij – 4. julij 2008
V Galeriji Lek se je v torek, 10. junija na odprtju razstave portretov, ki jih je ustvarila akademska slikarka Irina Rahovsky Kralj zbralo veliko obiskovalcev. Z zanimanjem so prisluhnili predstavitvi slikarke in njenega dela, ki jo je pripravil likovni kritik in umetnostni zgodovinar Iztok Premrov. Obiskovalce razstave in avtorico pa so navdušili člani glasbene zasedba Zagšmalit, ki predstavljajo ljudsko izročilo, tako slovensko kot drugih narodov.
Vabimo vas, da tudi sami podoživite slikovito razstavo, povsem svojstvene portrete. Ogledate si jih lahko vse do 4. julija v Galeriji Lek na Verovškovi 57 v Ljubljani.
Irino Rahovsky Kralj že nekaj let poznamo kot izvrstno portretistko, ki ta klasični slikarski motiv neguje kot vodilno temo svoje ustvarjalnosti. S svojimi portreti znanih ljudi ustvarja svojevrstno “kroniko časa” in njena “galerija portretov” postaja vse bolj uveljavljena v našem kulturnem okolju. Znani so slikarkini zgodnji portreti slovenskih gledaliških igralk in umetnic iz likovnega sveta, zdaj pa se loteva znanstvenikov z najrazličnejših področij in tudi znanih osebnosti iz zgodovine, ki jo privlačijo s svojimi deli. Še sama si ne zna razložiti, zakaj jo ljudje tako privlačijo in pritegujejo, da jih naslika. Tako je portretistika najpomembnejši del njenega umetniškega poslanstva in podoba človeka stoji v njenem slikarstvu na prvem mestu.
Portreti Irine Rahovsky Kralj nastajajo po nekem ustaljenem ritualu, na začetku katerega je seveda odkritje zanimivega človeškega lika. Sledi priprava natančne skice, s katero slikarka do podrobnosti izpili portretirančeve poteze in začne odkrivati tiste najizrazitejše, ki zaznamujejo človekov značaj. S tem se začne njen slikarski proces, v katerem pa si slikarka jemlje vso pravico do najrazličnejših interpretacij portretiranca. Tako njene portretne podobe odstopijo od osnovne realistične zasnove iz faze skiciranj. V njih je vsekakor veliko duhovitosti in barvne sproščenosti, ki dajeta portretom slikovito in v vseh pogledih razgibano podobo. Pri portretiranju se popolnoma angažira in iz posameznega lika vselej poskuša izluščiti najbolj značilne poteze in lastnosti, ki portretu dajejo značaj in poudarjajo bistvo portretiranca. In to je slikarki nenehno v izziv, pri vsaki novi nalogi, ki se je loti, pri vsakem novem portretu, ki nastane v njenem ateljeju.
Slikoviti barvni svet, ki je sestavni del slikarkine likovne govorice pri teh portretih, po njenih besedah vznika spontano in brez zavor. Zanjo so značilne odprte rdeče in zelene barve, vselej se pojavijo močne rumene in velikokrat podoba nastane le v modrih tonih. Slikarka zna učinkovito spregovoriti tudi z belinami, ki njenemu izrazitemu kolorizmu prinašajo umirjenost in tudi ponotranjenost.
Barvni poudarki seveda rastejo iz formalnih, kajti ko je slikarka osvojila vse portretne podrobnosti, se začne postopek redukcije in opuščanja. Podobo razgradi v osnovne člene in šele v naslednji fazi jih sestavi v dokončen videz. Pri tem zadnjem postopku odločne barvne površine dokončajo kompozicijo portreta. Za spremljavo samemu liku upodobljenca slikarka največkrat naslika predmete, ki spremljajo njegov poklic in se nanašajo na specifiko njegovega znanstvenega ali raziskovalnega dela. Irina Rahovsky Kralj včasih s chagallovsko lahkotnostjo premosti zakonitosti časa in kraja, saj se loti tudi historičnih oseb iz preteklosti in s prebiranjem njihovih del izlušči bistvo njihovih potez. Raznolikost je vsekakor ena izmed vrednot portretnega slikarstva Irine Rahovsky Kralj, kajti vsakega novega lika se loti tako, da spoštuje njegovo enkratnost. In v tem je tudi iskati bogastvo njenih likovnih sporočil.
Iztok Premrov
Irina Rahovsky Kralj je bila rojena 11. oktobra 1937 v Ljubljani očetu litografu, ruskega porekla, in materi Slovenki. Osnovno šolo in nekaj razredov gimnazije je končala v Beogradu. Zadnja leta gimnazije in zrelostni izpit je opravila v Ljubljani leta 1956. Med bivanjem v Beogradu je delala in se izpopolnjevala v ateljeju kiparja Rosandića. V gimnazijskih letih v Ljubljani je sodelovala z revijo Mlada pota in obiskovala slikarsko sekcijo Ivana Roba. V jeseni 1956. se je vpisala na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, na Oddelek za psihologijo in filozofijo, in 1962. leta absolvirala. Leta 1958 se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani in tam 25. junija 1963 diplomirala pri profesorju Nikolaju Omerzi. V jeseni 1963 je postala redna članica DSLU v Ljubljani. Leta 1970 je vpisala in v dveh letih končala tretjestopenjski študij restavratorstva in konservatorstva pri profesorju Mirku Šubicu. Od 1965 ima status svobodne umetnice. Živi in ustvarja v Ljubljani.
Slikarka je s svojimi deli sodelovala na 36 skupinskih razstavah doma in v tujini.