Lavičkova zbirka, ki obsega 402 knjigi in 500 predmetov, nastalih od antike do 20. stoletja, je na podlagi odloka Vlade RS o razglasitvi za kulturni spomenik državnega pomena pod posebnim varstvenim režimom, ki ga določa Zakon o varstvu kulturne dediščine. Ta določa:
Na podlagi 5. člena odloka Vlade RS o razglasitvi Lavičkove zbirke za kulturni spomenik državnega pomena mora ministrica za kulturo v treh mesecih po uveljavitvi odloka Vlade RS izdati lastniku zbirke odločbo o varstvu kulturnega spomenika. Ta odločba bo med drugim določala podrobnejše pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, pravni promet, načine upravljanja in rabo spomenika za javnost ter časovne okvire dostopnosti in posamezne omejitve ter prepovedi oz. ukrepe za čimbolj učinkovito varstvo spomenika.
Ob pregledu nekaterih tehničnih in strokovnih pogojev zbirke, ki jih zahteva varstveni režim, po oceni strokovnih institucij za to področje (Narodni muzej Slovenije, Zavod za varstvo kulturne dediščine) je sedaj Lavičkova zbirka zgledno urejena in upravljana, posebej pa bo treba upravljanje prilagoditi še varstvenemu režimu, ki ga določa odlok Vlade RS oz. odločba ministrice za kulturo, ki bo izdana v skladu z odlokom Vlade RS.
Uprava delniške družbe Lek, ki je v skladu z določbami Zakona o varstvu kulturne dediščine dala pobudo za razglasitev Lavičkove zbirke za kulturni spomenik državnega pomena, je ob izdaji odloka Vlade RS in v skladu z zahtevami tega odloka imenovala Branko Kastelic, svetovalko uprave, za odgovorno osebo, ki bo v skladu z določbo 3. člena odloka skrbela za izvajanje varstvenega režima nad zbirko.
V skladu z navedenim bo Lavičkova zbirka, edina te vrste v Sloveniji, z izjemnim kulturnim, izobraževalnim in znanstvenim pomenom še naprej služila svojemu poslanstvu kot kulturni spomenik državnega pomena pod posebnim zakonsko določenim varstvenim režimom, ki zagotavlja, da se zbirka tudi v prihodnje kot kulturni spomenik ohranja kot celota.

Knjižnica s svojimi več kot štiristo zvezki zaokroženo predstavlja vse temeljne publikacije, ne le iz naravoslovnih in medicinskih ved, ampak tudi s širšega humanistično-filozofskega področja. Poleg večjega števila inkunabul je treba posebej poudariti poseben uspeh Lavičkovega zbirateljskega dela — dva lista iz Gutenbergove Biblije.
Zbirka predmetov vključuje arheološki del s predzgodovinskimi in antičnimi kirurškimi orodji ter keramično in drugo posodje iz obdobja med 15. in 19. stoletjem. Posodje je postavljeno v pohištvo iz dveh starih lekarn (oficin). Zbirka vsebuje nekaj zelo dragocenih primerkov posod, še posebno zanimiva pa je tudi zaradi lekarniške omarice, ki po izročilu izhaja iz neke tirolske samostanske lekarne in vsebuje ohranjene “ dravilne snovi” iz 16. stoletja.
Lavičkova zbirka s svojo zasnovo, ki izraža široko znanje, in bogastvom gradiva še enkrat dokazuje umeščenost slovenskega duhovnega prostora v evropsko kulturno, predvsem pa znanstveno izročilo.
Družba Lek je zbirko odkupila od potomcev gospoda Lavičke in leta 1986 v obliki muzejske postavitve v centralni poslovni stavbi ponudila na ogled javnosti.
Vljudno vabljeni na ogled Lavičkove zbirke vsak prvi četrtek mesecu.