Alergije
Prepoznavne težave
- koprivnica (srbeče, rdečkaste vzbokline (urtike) ali mehurčki na koži, predvsem na dekolteju, rokah, nogah in ramenih).
- voden izcedek in draženje v nosu, kihanje, zamašen nos, srbenje oči in solzenje
- driska
- redkeje otekanje obraza in jezika ter oteženo dihanje
Kaj je alergija?
Alergija je pretiran odziv imunskega sistema na sicer neškodljive snovi. Snovem, ki sprožijo alergijo, pravimo alergeni.
Alergene lahko v organizem vnesemo skozi dihala (npr. cvetni prah, hišne pršice, mačjo dlako …), lahko pa jih zaužijemo (npr. pšenično moko, jajca, sojo…). Alergeni takoj po vnosu pri preobčutljivi osebi sprožijo alergijsko reakcijo.
Ko pride telo v stik z alergeni, začne obrambni sistem čezmerno tvoriti protitelesa. Pri ponovnem stiku se alergeni vežejo na že pripravljena protitelesa, pri čemer se, med drugimi, sprosti tudi aktivna spojina histamin.
Alergijske bolezni so danes ena največjih skupin bolezni razvitega sveta. Že vsak tretji prebivalec Evrope ima kako od alergijskih bolezni in kaže, da bo čez 20 let imela alergijo že polovica prebivalstva. Zanesljivo je za to kriv tudi hiter in stresen način življenja v industrializiranem, onesnaženem okolju.
Alergijske bolezni se lahko pojavijo v kateremkoli življenjskem obdobju, vendar se jih večina, zlasti alergijski nahod in astma, pojavi že v otroštvu.
Kakšni so simptomi alergijskih bolezni?
Najpogostejša alergijska bolezen je alergijski nahod. To je vnetje nosne sluznice, ki se kaže kot kihanje, izcedek iz nosu, srbenje v nosu, zamašen nos, lahko pa tudi kot srbeče, rdeče in solzne oči. Težave se lahko pojavljajo sezonsko, ob cvetenju, ali pa čez celo leto, odvisno od tega, na kaj smo alergični. Bolezen zelo zmanjša bolnikovo kakovost življenja in nezdravljena lahko preide celo v astmo.
Kakšne vrste alergij poznamo?
Obstaja več vrst alergij, odvisno od tega, v katerem delu telesa se je začel histamin sproščati, in od bolnikove starosti.
Anafilaktični šok
Najhujša posledica alergije je prizadetost celega organizma: anafilaktični šok. Povzročijo ga lahko piki žuželk ali preobčutljivost za nekatera zdravila. V primeru anafilaktičnega šoka je nujna takojšnja zdravniška pomoč!
Atopijski dermatitis
Med kožnimi alergijskimi boleznimi je najpogostejši atopijski dermatitis. Koža je vneta, pordela in močno srbi. Za to boleznijo zboli od 10 do 15 % otrok. Ti otroci pozneje v življenju, ko spremembe na koži izzvenijo, večinoma zbolijo za alergijskim nahodom ali celo astmo.
Alergija na hrano
Najpogostejši povzročitelji so mleko, jajca, pšenica, svinjina, čokolada, jagode, školjke, škampi. Alergijska reakcija se pojavi hitro v obliki srbečice v ustih in žrelu, slabosti, krčev v trebuhu, bruhanja ali celo driske.
Seneni nahod ali alergijski nahod
Pojavlja se sezonsko in je najbolj razširjena oblika alergije. Povzroča ga cvetni prah (pelod) trav, dreves in plevelov. Alergen najpogosteje vdihnemo, alergijska reakcija pa povzroči voden izcedek in draženje v nosu, zamašen nos, zaporedno kihanje, srbeče, rdeče in solzne oči, srbenje v žrelu in ušesih, razdražljivost in slabšo zbranost. Če tovrstne težave trajajo vse leto, je vzrok lahko alergija na hišni prah ali pa ima bolnik ne-alergijski nahod.
Alergija na sonce
Bolnikov, ki imajo težave zaradi sonca, je vedno več. Alergija na sonce se pojavi na začetku poletne sezone. Prizadene predvsem svetlopolte ljudi. Po prvem intenzivnem sončenju se na koži pojavijo srbeče, rdečkaste vzbokline (urtike) ali mehurčki. Prizadeti so tisti deli telesa, ki ponavadi niso izpostavljeni soncu (dekolte, roke, noge, ramena …).
Tudi pri tej alergiji ima pomembno vlogo histamin, ki se sprosti pod vplivom sončnih žarkov.
Posebna oblika alergije na sonce so t. i. akne Mallorca, srbeče, aknam podobne spremembe na koži. Povzroči jih kombinacija maščob na koži (npr. pri uporabi mastnih zaščitnih krem) in sončnih žarkov.
Bolj kot zdravljenje alergije je pomembno njeno preprečevanje. Izogibati se je treba alergenom, ki povzročijo klinične simptome. Pri alergiji na cvetni prah se v času cvetenja ne zadržujmo na prostem, pri alergiji na hišno pršico doma redno odstranjujmo prah, pri alergiji na določeno hrano pa jo odstranimo iz jedilnika.
Žal popolno izogibanje alergenom ni vedno mogoče, zato je treba simptome alergije tudi zdraviti z zdravili.
Kadar sami prepoznate simptome blažjih alergij na očeh, nosu ali koži, lahko v lekarnah poiščete protialergijsko zdravilo Flonidan® S, ki je na voljo brez recepta.
Pri hujših alergičnih težavah in kadar se vam stanje kljub samozdravljenju ne izboljšuje, čimprej obiščite zdravnika.
Alergija na sonce
Najboljša zaščita pred alergijo na sonce je vsekakor izogibanje sončnim žarkom, ko so ti najmočnejši, in zaščita telesa z lahkimi oblačili. Alergijsko reakcijo lahko preprečite oziroma ublažite tako, da pet dni pred sončenjem in vse do konca intenzivnega izpostavljanja sončnim žarkom jemljete protialergijske tablete, ki jih v lekarni dobite tudi brez zdravniškega recepta – Flonidan® S.
Kdaj moramo obiskati zdravnika?
Samozdravljenje lahko traja do 10 dni. Če želite zdravilo jemati dalj časa, se o tem posvetujte z zdravnikom.
Če opazite karkoli od spodaj navedenega nemudoma obvestite zdravnika ali takoj pokličite najbližjo bolnišnico: otekanje rok, nog, gležnjev, obraza, ustnic, ust ali žrela, kar lahko povzroči težave pri požiranju ali dihanju omedlevica.
Ti pojavi so lahko znak zelo resne alergijske reakcije. V takem primeru je potrebna nujna zdravniška pomoč.
Bolnikom, ki morajo opraviti preiskave kožne preobčutljivosti, priporočamo, da prenehate jemati antihistaminska zdravila (npr. Flonidan® S) zdravilo prenehajo jemati vsaj dva dneva prej, ker lahko zdravilo prikrije znake preobčutljivosti.
Priporočamo
Pri alergijskih boleznih
Za nos za odrasle in otroke nad 7 let
Pri alergijskih boleznih
Za nos za odrasle in otroke nad 7 let
