Nahod nastane zaradi vnetja nosne sluznice. Kadar vnetje povzročijo virusi, govorimo o prehladu. Kadar je vnetje posledica odziva na alergen, govorimo o alergijskem nahodu.
Namesto izraza alergijski nahod se uporabljata tudi poimenovanji alergijski rinitis in seneni nahod.
Preverite, ali imate alergijski nahod ali prehlad (vprašalnik).
Sezonski alergijski nahod je najpogostejša alergijska bolezen sodobnega sveta. Za njim oboleva že vsak peti prebivalec v razvitih deželah. Težave so posledica preobčutljivosti na alergene, to je na pelode dreves, trav ali plevelov in se pojavljajo sezonsko, to je v obdobju cvetenja. Drevesa pričnejo cveteti zgodaj spomladi, trave cvetijo pozno spomladi in poleti, pleveli pa pozno poleti in jeseni. Med simptomi je zelo izraženo kihanje, srbenje in obilen voden izcedek iz nosu. Bolnika pogosto tudi srbijo oči.
Pri celoletnem alergijskem nahodu se težave značilno pojavljajo preko celega leta, saj so vzročni alergeni v bolnikovem okolju stalno prisotni. Ti so največkrat hišna pršica, živalska dlaka in različne plesni. Najmočneje izražen simptom je zamašen nos.
Veliki in raznoliki skupini nealergijskih nahodov je skupno to, da niso posledica preobčutljivosti na alergen. Nastanejo lahko zaradi številnih vzrokov, kot so npr. zdravila, hormoni, stres, dražeči dejavniki in anatomske ovire v nosu.
Alergijski nahod zaradi cvetnega prahu se pojavi predvsem na prostem in v lepem vremenu. Umiri pa se v zaprtih prostorih in ob deževnih dneh.
Kadar je bolnik preobčutljiv za pršico, ima vsakodnevne težave. Pogost znak alergije je zamašen nos. Največ težav ima ponoči in ob pospravljanju stanovanja. Težave se zunaj zmanjšajo.
Ko se simptomi alergije že pojavijo, pa si lahko pomagamo z zdravili:
Antihistaminike v obliki tablet in nosne dekongestive pa lahko pri nas kupimo tudi v prosti prodaji v lekarni in so namenjeni tistim, ki svoje simptome prepoznajo kot alergijo in si poskušajo sami pomagati.
Ker se cvetni prah pri večini rastlin iz prašnikov sprošča zgodaj zjutraj, je najbolje, da antihistaminsko/protialergijsko zdravilo (Flonidan® S) vzamemo, preden gremo ven. Zadošča ena tableta na dan. Jemljemo ga lahko vsak dan, dokler traja iz postavljenost alergenu.
Dekongestiv za odmašitev nosu (Operil®) pa uporabljamo, kadar je simptom zamašenega nosu izrazitejši in zaradi tega moteč. Odpre nam nos, omogoči lažje dihanje skozenj, ponoči pa s prehodnim nosom lažje spimo. Za samozdravljenje lahko uporabljamo Operil® v priporočenih odmerkih in ne dlje kot sedem dni. Če o tem, ali res imamo alergijo, nismo prepričani, je dobro, da se posvetujemo z zdravnikom.
Za obisk pri zdravniku se odločimo, če se navkljub samozdravljenju simptomi v desetih dneh ne ublažijo. Na alergijo bodimo torej pripravljeni in naj nas ne preseneti.
Običajno nam zdravnik predpiše protialergijsko zdravilo ali zdravilo, ki zmanjšuje alergijsko vnetje.
Polovica ima bolnikov z alergijskim nahodom težave pri uživanju svežega sadja in zelenjave. Najpogosteje jih povzroča jabolko. Bolnike pečejo usta, lahko jim otečejo ustnice in jezik. Ker se težave pojavijo takoj med jedjo, bolnik ponavadi sam ugotovi vzročno povezavo z določeno hrano in se ji potem izogiba. Očitno pa so te težave tako nenavadne, da jih zdravniku zaupa samo vsak deseti bolnik.