Astma
Kaj je in zakaj nastane?
Astma je bolezen, ki jo označuje trajno vnetje sapnic (bronhijev). Posledica vnetja in zoženja bronhijev so simptomi astme: težko dihanje, kašelj, piskanje ali občutek stiskanja v prsih. Simptomi astme se ponavadi pojavljajo občasno, ob poslabšanju vnetja bronhijev (nenadno poslabšanje astme).
Vzrok za nastanek astme ostane velikokrat nepojasnjen. Še največkrat je posledica preobčutljivosti za najrazličnejše alergene. Najpogostejši vzročni alergeni so hišna pršica, pelodi dreves, trav in plevelov, živalska dlaka. Pri poklicni astmi so alergeni značilno prisotni v delovnem okolju, npr. les, kovine…
Ob stiku z alergenom se astma navadno poslabša. Poslabšanje astme povzroči tudi okužba dihal.
Zdravljenje astme
Astme ne moremo pozdraviti, vendar z redno uporabo zdravil dosežemo občutno zmanjšanje simptomov, pogostosti poslabšanj in zavremo napredovanje bolezni. Seveda se je potrebno v čim večji meri izogibati vzročnim alergenom.
Najpomembnejša zdravila za zdravljenje astme so inhalacijski glukokortikoidi (preprečevalci). Zmanjšujejo vnetje v dihalnih poteh in tako preprečujejo simptome astme. Pomembno je vedeti, da jih je treba uporabljati redno, vsak dan, tudi takrat, ko bolnik nima simptomov. Njihov učinek se pojavi šele po nekaj dneh ali tednih redne uporabe. Inhalacijski glukokortikoidi so na voljo v obliki pršil (aerosolov) in obliki praška za inhaliranje. Novejši inhalacijski glukokortikoidi so ob pravilni uporabi varna zdravila.
Za zdravljenje astme vedno uporabljamo tudi inhalacijske bronhodilatatorje (olajševalce). Delujejo tako, da širijo dihalne poti in ublažijo simptome, ki se pojavijo ob poslabšanju astme. Uporabljamo jih samo po potrebi, kadar so prisotni simptomi astme. Njihov učinek se pokaže takoj, že nekaj minut po uporabi. Tudi bronhodilatatorji so na voljo v obliki pršil (aerosolov) in praška za inhaliranje. Prepogosta uporaba inhalacijskih bronhodilatatorjev pomeni nezadostno ali neredno uporabo inhalacijskih glukokortikoidov.
Zelo pomembna pri zdravljenju astme je poučenost bolnika o bolezni in seveda pripravljenost za sodelovanje pri zdravljenju.
- Vsak bolnik mora poznati sprožilce bolezni in se jim v čim večji meri izogibati.
- Redno si mora meriti in zapisovati največji pretok zraka v pljučih (PEF meter), saj lahko tako hitro prepozna bližajoče se poslabšanje astme in ustrezno ukrepa.
- Dobro mora obvladati pravilno tehniko jemanja inhalacijskih zdravil.
- Ker se astma lahko poslabša nenadoma, mora imeti vsak bolnik načrt samozdravljenja poslabšanja astme, v katerem so natančno določeni vsi ukrepi, ki jih mora izvesti sam, še preden poišče zdravniško pomoč.
