Kašelj
Znaki
- dražeč kašelj z gosto sluzjo
- suh kašelj
- oteženo dihanje zaradi zasluzenosti dihal (bronhijev)
Kašelj je pomemben del normalnega delovanja dihal. Njegova vloga je predvsem obrambna. S kašljanjem se pljuča oz. dihalne poti čistijo. Normalna sluznica v dihalih ves čas izloča sluz, ki jo migetalke na celicah sluznice potiskajo proti grlu. Na sluz se lepijo prašni delci in mikroorganizmi. Večkrat na dan skoraj nezavedno “pokašljamo” in sluz odstranimo iz dihalnih poti. Običajno je sluzi malo in jo preprosto pogoltnemo. Kadar je izmečka več, ga izkašljamo oz. izpljunemo.
Kaj sproži kašelj?
V stenah in sluznici dihal imamo receptorje za kašelj. To so nekakšni senzorji, ki v dihalih zaznavajo neželene snovi (sluz, prašne delce, pline, tekočine itd.) in prek živčnih mehanizmov sprožijo refleks kašlja. Receptorji se odzovejo tudi na vnetje in druga bolezenska stanja pljuč, zato je kašelj pogost spremljajoč simptom bolezni pljuč in dihal. Kadar se receptor za kašelj vzdraži, signal potuje po živčnih poteh in sproži več zaporednih dogodkov. Nezavedno globoko vdihnemo, v grlu zapremo pretok zraka iz pljuč, z dihalnimi mišicami ustvarimo velik tlak zraka v dihalnih poteh in ko sprostimo pretok zraka, zračni tok z veliko hitrostjo iz dihal “izpihne” neželene snovi in izločke.
Kašelj pa, kot vemo, lahko sprožimo zavestno tudi sami, neodvisno od dražljajev iz dihal.
Je simptom, ki se običajno pridruži ostalim v prvih dveh dneh virusne ali baterijske okužbe dihal in ki se pogosto najdlje zadrži (do 3 tedne). Pri gripi se pojavi suh kašelj, pri prehladu pa je manj izrazit in je običajno moker oziroma produktiven kašelj.
Suh kašelj
Kadar suho kašljamo, nič ne izkašljamo. Suh kašelj je dražeč, utrujajoč. Moti tako bolnika kot okolico. Če se pojavlja ponoči, bolniki ne morejo spati. Neredko tožijo o bolečinah v mišicah trebuha in prsnega koša. Povzroči lahko celo zlom rebra. Suh kašelj se običajno pojavlja med virusnimi okužbami dihal. Večinoma v nekaj dnevih mine sam od sebe.
Seveda pa lahko suh kašelj povzročijo tudi številne druge pljučne bolezni in celo nekatera zdravila.
Produktiven kašelj
Produktiven kašelj pogovorno imenujemo vlažen ali moker, saj izkašljujemo.
Produktiven kašelj je značilen za bolnike s kroničnim bronhitisom. Večina je kadilcev. Kajenje namreč povzroča stalno vnetje v sluznici dihal, ki zaradi tega izloča čezmerno količino sluzi. Cigaretni dim uniči že omenjene migetalke, ki potiskajo sluz, in iz dihal jo lahko odstrani le kašelj. Stanje se še poslabša, če bolnik zboli za okužbo.
Izkašljujejo tudi bolniki, ki prebolevajo preprost bronhitis ali pljučnico, ki so jo povzročile bakterije, in bolniki z nekaterimi drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi.
Ob začetku virusne okužbe spodnjega dela dihal se običajno pojavi suh kašelj, ki pa neredko v nekaj dneh postane produktiven.
Izmeček
Kar izkašljamo, imenujemo izmeček. Zdravniku veliko pove podatek o njegovi barvi. Bel in prozoren je značilen za bolnike s kroničnim bronhitisom. Kadar postane rumen, rumenozelen, običajno pomeni bakterijsko okužbo. Kri v izkašljanem izmečku pa vedno zahteva obisk pri zdravniku in dodatne preiskave.
Kronični kašelj
Če traja kašelj več kot tri tedne, ga imenujemo kronični kašelj. V tem primeru je treba ugotoviti, kaj ga povzroča.
Najpogostejši vzroki za kronični kašelj so tako imenovani “post nasal drip sindrom” (PND), astma in gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB).
Pri sindromu PND se zaradi različnih vzrokov (kronična okužba, alergija, vnetje obnosnih votlin) izločki iz nosu cedijo v žrelo, povzročajo vnetje žrela in sprožajo refleks kašlja.
Podobno vnetje žrela in grla povzroča GERB, le da v tem primeru zaradi ohlapnega prehoda med požiralnikom in želodcem v požiralnik in žrelo, kadar ležimo, zatekata želodčna vsebina in kislina.
Bolniki z astmo imajo običajno poleg kašlja tudi občutek težkega dihanja in piskanja v prsnem košu. Pri nekaterih pa je kašelj edini simptom.
Če je bolnik kadilec, kronično kašlja in izkašljuje, ima kronični kadilski bronhitis oziroma kronično obstrukcijsko pljučno bolezen (kar natančno opredelimo z rezultati spirometrije).
Opozoriti je treba, da novo nastali kašelj ali sprememba kašlja pri kadilcu lahko pomeni nastanek pljučnega raka.
Pri nekaterih občutljivejših ljudeh povzročijo tudi preproste okužbe dihal več tednov trajajoč kašelj.
Vzrok za kronični kašelj pa so lahko tudi bolj zapletene okužbe, med njimi tudi pljučna tuberkuloza.
Tudi nekatera zdravila za zniževanje krvnega tlaka, zdravljenje srčnega popuščanja in bolezni ledvic lahko povzročijo kronični kašelj.
Kako nam pomaga zdravnik?
Zdravnik poskuša vzrok za kašelj najprej ugotoviti s skrbnim pregledom in izpraševanjem bolnika o simptomih, ki lahko poleg kašlja spremljajo zgoraj naštete bolezni. V pomoč so mu nekatere preiskave, s katerimi jih skuša potrditi ali izključiti.
Pogosto opravi rentgensko slikanje pljuč in laboratorijske preiskave krvi. S spirometrijo in metaholinskim testom poskuša potrditi astmo. Večinoma je to dovolj za postavitev diagnoze. Čisto vsakega kašlja pa nam tudi z dodatnimi preiskavami ne uspe opredeliti.
Pri zdravljenju kašlja smo najbolj uspešni, če ugotovimo in zdravimo bolezen, ki ga je povzročila.
Kašelj, ki je posledica virusnih okužb, običajno mine sam od sebe.
Kašelj, ki je posledica bakterijskih okužb, pozdravimo z antibiotiki.
Pri sindromu PND zdravimo vnetje nosne sluznice in/ali alergijo.
Pri GERB svetujemo primeren način prehranjevanja in zdravila proti čezmernemu izločanju kisline v želodcu.
Tudi astma se z modernimi protivnetnimi zdravili in zdravili, ki širijo bronhe, dobro nadzoruje.
Kašelj, ki je posledica neželenih učinkov zdravil, pozdravimo, če zamenjamo zdravilo. Najboljše zdravilo proti kroničnemu bronhitisu je opustitev kajenja. Včasih je potrebna tudi uvedba zdravil, ki širijo bronhe, in zdravil, ki lajšajo izkašljevanje (mukolitiki). Nekatera od njih redčijo sluz, ki jo potem lažje izkašljamo, nekaj jih ima verjetno tudi ugodne antioksidacijske učinke.
Vsak kašelj ne zahteva obiska pri zdravniku, še zlasti, če je povezan s prehladnimi, virusnimi okužbami. Če je kašelj res suh, dražeč in utrujajoč, se lahko odločimo tudi za zdravila – antitusike, ki zavirajo kašelj. Če pa kašelj postane produktiven, moramo antitusike prenehati uporabljati in poskrbeti za čim boljše izkašljevanje. Uporaba antitusika pri produktivnem kašlju je škodljiva in lahko zaradi zadrževanja sluzi v dihalih povzroči celo pljučnico.
Pomembno je, da bolnik, ki kašlja in izkašljuje, pije dovolj tekočine in da biva v prostorih, v katerih zrak ni pretirano suh. Prostore moramo tudi večkrat prezračiti.
Obiščite zdravnika, če:
- kašelj traja več kot tri tedne
- ga spremljajo visoka temperatura, bolečina v prsih, zelen ali krvav izmeček, težko dihanje
- je pri bolniku opaziti motnje koncentracije
- kašelj spremlja tudi težko dihanje
- se je kronični kašelj spremenil.
Center za pljučne bolezni in alergijo, Klinični center Ljubljana
Priporočamo
Za lažje izkašljevanje za odrasle
Za lažje izkašljevanje
Pri bolečem žrelo/grlu
Za lažje izkašljevanje za odrasle
Za lažje izkašljevanje
Pri bolečem žrelo/grlu
