Depresija
Kaj naj bi vedeli o depresiji?
Če imate depresijo, niste edini. Pri najmanj 20 % prebivalstva se depresija pojavi vsaj enkrat v življenju, z njo pa se redno srečuje kar 10 % človeštva. Za depresijo lahko zboli kdorkoli ne glede na starost, spol, izobrazbo in družbeni status. Depresija ne onemogoča normalnega življenja samo posamezniku, temveč prizadene tudi njegovo družino, prijatelje in njegovo delovno okolje.
Večini bolnikov danes lahko ustrezno pomagamo, kajti depresijo je mogoče uspešno zdraviti. Zahvaljujoč dolgoletnim raziskavam, so na voljo številna zdravila – antidepresivi in različne psihoterapevtske tehnike, ki uspešno odpravljajo depresijo ali v veliki meri ublažijo njeno simptomatiko.
Na naslednjih straneh boste našli odgovore na številna vprašanja o depresiji, vendar to ne more nadomestiti pogovora ter obravnave pri zdravniku ali drugem terapevtu, lahko pa vam pomaga bolje razumeti bolezen in spoznati možne oblike učinkovitega zdravljenja, ki bodo depresivnemu bolniku povrnile radost do vsakdanjega življenja.
Kaj je depresija?
Depresija oz. depresivna motnja je bolezen, ki hkrati vpliva na psihično in telesno počutje ter s tem prizadene posameznika kot celoto. Povzroča motnje razpoloženja, mišljenja in raznovrstno telesno simptomatiko. Ne smemo je enačiti s prehodno nerazpoloženostjo, ki je vsakdanji pojav.
Za pojav depresije posameznik ni kriv sam, ni znak osebne šibkosti in je ni mogoče premagati le z močno voljo ali željo.
Brez zdravljenja simptomi depresije trajajo tedne, mesece ali leta, lahko postanejo kronični in so sčasoma še izrazitejši.
Pomembno je, da ob pojavu simptomov depresije čimprej obiščemo zdravnika in mu opišemo svoje težave. Z ustreznim zdravljenjem, ki se mora začeti čimprej, lahko večina bolnikov premaga depresijo in znova uživa v vsakdanjem življenju.
Izrazitost depresivnih simptomov je pri posameznikih zelo različna in se spreminja tudi med potekom bolezni. Ni nujno, da imajo depresivni bolniki vse simptome bolezni. Pri nekaterih se pojavi le malo simptomov, pri drugih pa zelo veliko. Zato se pogosto dogaja, da je depresija prepozno prepoznana in diagnosticirana.
Simptomi depresije
Simptomi depresije so zelo raznovrstni in so različno izraženi.
Depresivni bolnik je lahko:
- žalosten, potlačen, jokav, potrt, melanholičen
- nemiren, brez obstanka ali upočasnjen, poležavajoč in mirujoč
- utrujen, brezvoljen, neučinkovit pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti in brez življenjske energije
- socialno izoliran, osamljen in umikajoč se iz družbe
- poln občutkov krivde, očita si za številne napake, ki jih je naredil v preteklosti
- nezadovoljen, brez veselja do dejavnosti, ki jih je nekoč z veseljem opravljal
- poln občutkov manjvrednosti, z nizkim samospoštovanjem ali občutki neuspešnosti
- pesimističen, celo obupan
- dekoncentriran z motnjami pozornosti in spomina
- nespeč (različne motnje spanja) ali redko čezmerno zaspan
- brez apetita (izguba telesne teže) ali redko s pretiranim apetitom (pridobivanje telesne teže)
- prepričan, da ima hujšo telesno bolezen, saj občuti različne telesne težave, ki niso posledica drugih bolezni, ampak jih povzroča depresija (depresivni bolniki pogosto navajajo telesne simptome, kot so:
- anksiozen, s fobijami, paničnimi napadi, premlevanjem o nepomembnih stvareh …
- samomorilen, z željo, da bi bil mrtev ali pogostim razmišljanjem o smrti
- razdražljiv, impulziven, nagnjen k nevarnemu vedenju in zlorabi alkohola ter drugih snovi
Oblike depresije
Depresivne motnje se pojavljajo v različnih oblikah. Lahko jih razvrstimo glede na stopnjo bolezni in njen potek.
Stopnje depresije
Glede na vrsto simptomov, njihovo izrazitost in število lahko depresijo ovrednotimo kot blago, zmerno ali hudo.
Vrste depresije
Določimo jo glede na potek in pogostost pojavljanja.
- Če se depresija pojavi le enkrat, simptomi in znaki pa trajajo najmanj 2 tedna, govorimo o depresivni epizodi.
- Depresijo, ki se ponavlja in vsakič popolnoma izzveni, imenujemo recidivirajoča depresija (ali ponavljajoča se depresija).
- Leta trajajočo depresijo, ki se lahko postopno slabša in ki po zdravljenju ne izzveni, imenujemo rezistentna, kronična depresija.
- Kronično slabo razpoloženje, ki traja vsaj dve leti in več, vendar ni zelo hudo in je prekinjeno s krajšimi obdobji dobrega razpoloženja, imenujemo distimija.
