Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

O spanju in nespečnosti

Kaj je spanje in zakaj ga potrebujemo?

Kaj je spanje?

Spanje je ena izmed fizioloških funkcij organizma, ki je nujno potrebna za normalno delovanje osrednjega živčevja.

Zakaj potrebujemo spanje?

Spanje je potrebno za normalno delovanje našega živčevja, ki preko različnih povezav in mehanizmov uravnava delovanje celega telesa (telesno temperaturo, izločanje hormonov, imunski sistem, telesno aktivnost …). Pomanjkanje spanja najprej vodi v motnje razpoloženja, nato pa v poslabšanje višjih živčnih funkcij (koncentracije, spomina) in porušene ritme izločanja hormonov.

Kaj je nespečnost?

Svetovna zdravstvena organizacija definira nespečnost kot težave pri uspavanju in/ali vzdrževanju spanja ter kot občutek neosvežujočega spanca, ki se pojavlja vsaj tri noči na teden in ga spremljata slabo počutje in slabša funkcionalnost podnevi.

Kako bolniki ponavadi opišejo svojo nespečnost?

Bolniki poročajo o občutku slabega spanja, ki ga spremljajo nočne težave, kot so: težave pri uspavanju, številna nočna prebujanja in/ali zgodnje jutranje zbujanje. Skoraj vedno zaradi slabega spanja ponoči navajajo tudi dnevne težave, kot so: utrujenost, motnje koncentracije in spomina, razdraženost in čezmerna dnevna zaspanost.

Oblike nespečnosti

Mednarodna klasifikacija motenj spanja deli nespečnost na naslednje kategorije:

  • prilagoditvena nespečnost (akutna, kratkotrajna nespečnost)
  • psihofiziološka nespečnost (kronična, primarna nespečnost)
  • paradoksna nespečnost (bolnik ima občutek, da ne spi, vendar je objektivno njegovo spanje normalno)
  • idiopatska nespečnost (zelo redka oblika nespečnosti, ki traja že od otroštva dalje)
  • nespečnost zaradi duševne bolezni (nespečnost je simptom psihiatrične bolezni)
  • nepravilna higiena spanja (nespečnost kot posledica slabih spalnih navad)
  • vedenjska nespečnost v otroštvu
  • nespečnost kot posledica uživanja drugih snovi (npr. različnih zdravil, drog, alkohola)
  • nespečnost kot posledica druge bolezni (nespečnost je lahko simptom drugih bolezni, npr.: kronične bolečine, gastroezofagealnega* refluksa (GERB-a), pogostega nočnega odvajanja zaradi bolezni prostate …).
  • druge oblike nespečnosti

Katera oblika nespečnosti je najpogostejša?

Najpogostejša je psihofiziološka nespečnost, ki ji pravimo tudi primarna nespečnost**. Ti bolniki navajajo slabo nočno spanje in posledično slabše opravljajo svoje obveznosti čez dan.

Kaj je kratkotrajna in kaj kronična nespečnost?

Kratkotrajna ali akutna nespečnost je ponavadi jasno povezana z nekim sprožilnim dogodkom (npr.: stres, bolečina, bolezen) in praviloma traja manj kot mesec dni.

Ko simptomi nespečnosti trajajo dlje od 1 meseca, govorimo o kronični ali dolgotrajni nespečnosti.

Kakšna je priporočljiva dolžina spanca?

Težko je govoriti o priporočljivi dolžini nočnega spanca. Čas spanja je pri posameznikih lahko zelo različen. Pomembno je, da je dolžina spanja čim bolj enaka trajanju ležanja v postelji. To pomeni, da je večerno uspavanje kratko, da je nočnih prebujanj malo in so kratka ter da bolnik ne navaja zgodnjega jutranjega prebujanja.

Priporočljiva dolžina nočnega spanja je tista, po kateri se zbudite spočiti in se čez dan normalno udejstvujete.

Kako opredelimo hudo nespečnost?

Simptome nespečnosti lahko opredelimo glede na njihovo pogostost in intenziteto. Praviloma bolniki ne navajajo nespečnosti vsako noč.

Nespečnost je opredeljena kot vsaj 3 nespeče noči na teden. Več ko je nespečih noči na teden, hujša je nespečnost.

Nespečnost je definirana tudi z dolžino uspavanja in trajanjem budnosti ponoči. Bolnik je nespeč, kadar navaja, da potrebuje vsaj 30 minut od ugasnjenja luči v spalnici do takrat, ko zaspi (to je čas uspavanja ali latenca uspavanja), in da je ponoči buden več kot 30 minut (trajanje budnosti med spanjem). Daljše ko je uspavanje in daljše ko je trajanje budnosti med spanjem, hujša je nespečnost.

Bolniki z nespečnostjo lahko navajajo tudi zgodnje jutranje prebujanje, to je vsaj 30 minut pred želenim jutranjim prebujanjem (ali zvonjenjem budilke).

* gastroezofagealen – nanašajoč se na želodec in požiralnik
** primaren – ki se prvi pojavi ali je najpomembnejši ali nima znanega vzroka

Viri:

  • 2. Berkov R, et al. Veliki zdravstveni priročnik za domačo uporabo. Ljubljana: Mladinska knjiga; 2002.
  • 1. Dolenc Grošelj L. Kako premagati nespečnost. Ljubljana: Lek; 2010.
  • 3. Švab I, Rotar D. Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine, SZD; 2002.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.