Stres na delovnem mestu
Kaj povzroča stres oz. kaj so stresorji na delovnem mestu?
- časovni pritiski in (pre)hiter tempo dela z neodložljivimi termini: Leta 2000 je v državah Evropske unije več kot 58 % zaposlenih delalo več kot 60 % delovnega časa v pospešenem tempu ali/in pod časovnim pritiskom!
- slaba organizacija dela, pomanjkljive informacije, nepoznavanje svoje vloge in odgovornosti na delovnem mestu: Podporo pri kolegih in nadrejenih je imelo manj kot 11 % anketiranih.
- nezmožnost organizacije svojega dela ali vpliva na spremembo dela: Več kot 30 % zaposlenih (najpogosteje v storitvenih dejavnostih – npr. delo s strankami) nima možnosti vplivati na potek in organizacijo svojega dela.
- fizične obremenitve in prostorska omejenost: V EU je leta 2000 več kot 45 % zaposlenih opravljalo svoje delo v prisilnih držah (najpogosteje prizadeta vrat in križ). Teža posameznih predmetov sicer ni bila tako velika kot skupno breme, ki so ga delavci na dan prenesli oz. pretovorili.
- monotonija, preprostost in število enoličnih (enostranskih) gibov, ki jih opravijo delavci za tekočim trakom, tipkovnico ali na blagajni
- nočno delo, delo s strankami in izolirano delo brez sodelovanja sodelavcev in nadrejenih
- napake in spodrsljaji niso dovoljeni in so kaznovani: Pritisk, opraviti delo brezhibno, natančno, v skladu z navodili, po standardnih postopkih in v dogovorjenem času, povzroča dodatno obremenitev in s tem stres.
Dolgoročno takšna situacija vpliva na posameznikovo zdravje in zmogljivosti. Stres poslabša naše počutje in čez čas lahko zbolimo. Negativno vpliva na našo delovno sposobnost in produktivnost, ki sta zaradi daljšega delovanja stresa manjši.
V zadnjih letih se telesne in psihične obremenitve pri delu spreminjajo – vedno več je psihičnih obremenitev. Specialne oblike stresa na delovnem mestu so t. i. mobing ali grožnje nadrejenih zaposlenim delavcem. Vedno več je nasilja (spolno nadlegovanje, telesno nasilje in psihični pritisk), vse več je nesreč in kriznih situacij, nesreč s telesnimi poškodbami in posledičnimi psihičnimi težavami.
Stresna ogroženost je velika, kadar delovna situacija zahteva naslednje pogoje: veliko dela – preveč dela, nizko zahtevna dela pri visoki poklicni kvalifikaciji, malo samostojnosti pri izvajanju delovnih operacij, malo podpore kolegov in sodelavcev oziroma nadrejenih in oporečni delovni pogoji.
Deset nasvetov proti stresu pri delu
- V svoje delo investirajte najboljše, kar imate: znanje, izkušnje, ideje, izvirnost, ustvarjalnost, zavzetost, motivacijo in inteligenco.
- Ne pozabite na čustveno komponento zadovoljstva pri delu.
- Bodite pozorni na svoj bioritem. Najtežje naloge opravite med dopoldanskim ali popoldanskim vrhuncem.
- Kadar ste zelo obremenjeni, si privoščite počitek po svoji izbiri.
- Zagotovite si redne odmore, v katerih delajte le tisto, kar vas veseli (lahko tudi delate).
- Naučite se opravičiti se brez občutka ponićanja in krivde.
- Za zahtevnejše naloge si vzemite dovolj časa.
- Naučite se pravočasno reči ne vsemu, česar ne zmorete narediti oziroma ne sodi v vaše delovno področje.
- V konfliktnih situacijah ohranite mirno kri, bodite širokosrčni in stvarni, nasprotnika pa nikoli ne omalovažujte ali ponižajte.
- Naučite se konstruktivno nasprotovati brez prepiranja, očitanja, poniževanja in groženj.
