Stresorji in lestvica stresnih dogodkov
Stresorji
Danes definiramo stres kot doživetje, katerega posledica je psihična napetost, ta pa povzroča fiziološke procese, ki so za organizem nevarni. Psihiatri opredeljujejo stres kot dogajanje, ki zmoti človekovo notranje ravnovesje in aktivira njegove prilagoditvene procese.
Povzročitelj stresa, imenovan stresor, je lahko nekaj, kar človeku pomeni oviro, zahtevo, obremenitev ali izziv. Seveda se različni ljudje na isti dražljaj odzivajo različno: gneča na cesti je za povprečnega voznika obremenitev, vozniški navdušenec pa jo sprejema kot izziv in se je loti športno in z užitkom. Strokovnjaki stresorje razvrščajo v nekaj skupin:
Stresorji ozadja so navidez neopazne, zanemarljive in nepomembne okoliščine, ki dolgoročno povzročajo stresne reakcije. Hrup na delovnem mestu, vsiljen ritem dela, vsakodnevno hitenje na poti v službo, (relativno) pomanjkanje materialnih dobrin, neustrezne stanovanjske razmere so okoliščine, ki sčasoma povzročijo zmanjšanje delovnih sposobnosti in resne zdravstvene posledice.
Osebni stresorji so dogodki in okoliščine v posameznikovem življenju, ki sprožijo hude notranje napetosti in jim posameznik ne more uiti z begom ali bojem. Hud bolnik v družini, strah pred izgubo delovnega mesta, prizadevanje za doseganje želenega statusa, konfliktne situacije na delovnem mestu in v zasebnem okolju so dejavniki ogroženosti, ki jih čuti posameznik. Zdi se, da je telesno ogroženost pračloveka zamenjala psihična ogroženost.
Kataklizmični stresorji so povzročitelji nepredvidljivih katastrof, ki hkrati prizadenejo večje skupine ljudi (npr. poplave, tornado, letalske nesreče, večji požari). Pred kratkim je bil v Sloveniji potres, ki je zahteval psihološko obravnavo in intervencije prizadetih zaradi prestanega stresa. Skupna čustva in vedenje pri večji skupini ljudi ustvarijo občutek pripadnosti. Tisti, ki po službeni dolžnosti pomagajo prizadetim, pogosto sami podležejo potravmatskemu stresu. Zato je poglobljeno znanje o stresu potrebno ne le laikom, temveč tudi zdravstvenim delavcem.
Holmesova lestvica stresnih dogodkov
(Holmes s sodelavci, 1967)
Nanaša se na dogodke v zadnjem letu posameznikovega življenja. Število točk nad 200 pomeni izrazito stresno obremenjenost in nevarnost poslabšanja posameznikovega zdravstvenega stanja. Lestvica ne upošteva individualnosti in dovzetnosti posameznika na stres.
| zakončeva smrt | 100 |
| razveza | 73 |
| ločeno zakonsko življenje | 65 |
| prestajanje zaporne kazni | 63 |
| smrt bližnjega družinskega člana | 63 |
| telesna poškodba ali bolezen | 53 |
| poroka | 47 |
| poravnava zakonskih nesoglasij | 45 |
| upokojitev | 45 |
| zdravstvene težave družinskega člana | 44 |
| nosečnost | 40 |
| težave v spolnosti | 39 |
| rojstvo novega družinskega člana | 39 |
| spremembe na delovnem mestu | 39 |
| večje spremembe finančnega stanja | 39 |
| prijateljeva smrt | 38 |
| zamenjava vrste dela | 37 |
| pogosti prepiri z zakoncem | 36 |
| zadolžitev za večjo vsoto denarja | 35 |
| težave pri poravnavi dolgov in posojil | 35 |
| spremenjena odgovornost na delovnem mestu | 29 |
| otrok zapusti družino | 29 |
| spori s sorodniki | 29 |
| pomembni dosežki (napredovanje, nagrade) | 28 |
| zakonec (partner) je prekinil delovno razmerje | 26 |
| začetek ali konec otrokovega šolanja | 26 |
| sprememba stanovanjskih razmer | 25 |
| spremembe navad in običajev | 24 |
| nesoglasje z nadrejenimi | 23 |
| sprememba delovnega urnika ali načina dela | 20 |
| zamenjava šole | 20 |
| sprememba načina rekreacije | 19 |
| sprememba klubskih, družinskih dejavnosti | 19 |
| spremenjeno družabno življenje | 18 |
| najem posojila ali večje zadolževanje | 17 |
| spremenjen način spanja | 16 |
| spremenjen način življenja družinskega člana | 15 |
| sprememba prehrambenih navad | 15 |
| počitnice | 13 |
| praznovanje večjih praznikov | 12 |
| manjše kršitve zakona | 11 |
Zanimivo je, da so kot stresni dogodek ovrednoteni tudi na prvi pogled povsem pozitivni trenutki v življenju: poroka, konec otrokovega šolanja, počitnice, praznovanje večjih praznikov.
