Počitnice in potovanja brez prebavnih težav

Si predstavljate, da ste končno na dopustu na morju, v hribih ali na službenem potovanju v oddaljeni deželi, pa vas doleti nevšečnost, kot je driska? Prevevati vas začne slaba volja in spraševanje: Le kje sem naredil napako? Morda sadna kupa, slabo umito sadje, onesnažena voda…

Kaj vse je lahko povzročitelj driske na potovanjih oziroma počitnicah?

Počitniška oziroma potovalna driska je akutna driska (najmanj tri odvajanja tekočega blata v 24 urah). Za njen nastanek so največkrat krivi okužba z bakterijami (ešerihija, Campylobacter, salmonela, vibrio, šigela) in včasih virusi (rotavirus in norovirus) ter paraziti. Driska se pogosteje pojavi pri otrocih, saj je njihov imunski sistem manj razvit in higiena je slabša. K temu so bolj nagnjeni tudi tisti, ki jemljejo zdravila za zmanjševanje kislosti želodčne vsebine ali imajo prirojeno manjšo kislost želodčne vsebine.

Driska se običajno pojavi v prvem tednu potovanja ali bivanja v drugem okolju in navadno izzveni v treh do petih dneh (le pri okužbi s paraziti lahko traja celo več kot mesec dni). Spremljajo jo zvišana telesna temperatura, krči v trebuhu, bruhanje, glavobol, utrujenost in redkeje blato s sluzjo ali krvjo. Zaradi driske in bruhanja (običajna znaka virusne driske ali driske, povzročene s toksini) je nujno potrebna rehidracija – pitje zadosti tekočine, da se izognemo nastanku elektrolitskega neravnotežja ali celo motnji delovanja ledvic.

Vzroki za potovalno drisko so predvsem s fekalijami okužena hrana in voda. Lahko pa se okužimo z virusi preko kapljic vode v zraku. Prebavne težave pa nam lahko povzroči že spremenjena, a sicer nenevarna bakterijska flora okolja.

Kako lahko drisko preprečimo?

Za preprečitev okužbe, ki pripelje do driske, se je treba na potovanju držati pravila: Prevri, hrano skuhaj ali olupi ali pa raje nanjo pozabi. Uživati je treba torej le prekuhano hrano (nad 65 ºC), živila, ki jih olupimo, in pijačo v nepoškodovani originalni embalaži. Vodo je treba kupiti ali uporabljati očiščevalne/razkužilne pripravke. Poleg tega je treba paziti na dobro osebno in hišno higieno in se izogibati slabo vzdrževanim javnim kopališčem.

Okužbo lahko preprečimo tudi z dobro uravnoteženo črevesno floro, zato se pred počitnicami ali med njimi svetuje jemanje probiotikov – npr. probiotičnega zdravila brez recepta Linex®. Probiotiki pomagajo uravnotežiti črevesno floro, in tako je manjša možnost za naselitev mikroorganizmov, ki povzročajo drisko, zaradi boljšega imunskega sistema pa je tudi manjša verjetnost virusne okužbe. Začnemo jih jemati nekaj dni pred potovanjem in nato nadaljujemo z uživanjem na potovanju. Prav tako je smiselno začeti jemati zdravilo Linex®, če se je kdo od udeležencev potovanja okužil in dobil drisko, da preprečimo lastno obolenje.

Kako ukrepati ob driski na potovanju oziroma počitnicah?

Nadomeščanje izgubljene tekočine – rehidracija

Prvi in najpomembnejši ukrep ob driski je nadomeščanje tekočine (rehidracija) in soli (elektrolitov), še posebej, če smo v toplejših krajih. Rehidracijska raztopina (peroralna rehidracijska sol) je mešanica elektrolitov in glukoze. Lahko jo kupite v lekarni ali si jo pripravite sami doma. V liter prekuhane vode zamešate čajno žličko kuhinjske soli, pet jedilnih žlic sladkorja (če je le mogoče glukoze) in dodate za izboljšanje okusa sok dveh pomaranč in dveh grenivk.

Rehidracijsko raztopino pijte po požirkih. V prvih štirih do šestih urah je treba popiti 50 do 100 ml tekočine na kilogram telesne mase. Rehidracija je potrebna, dokler trajajo težave. Posebne prehranske diete niso potrebne. Priporoča pa se uživanje lahke, nemastne in malo sladkane hrane s čim manj vlakninami.

Ustavljanje driske

Za dodatno pomoč in ustavitev blage do zmerne driske se priporoča uporaba pripravkov z mlečnokislinskimi oziroma probiotičnimi bakterijami. Te bakterije pomagajo pri uravnovešenju črevesne mikroflore in zvečajo obrambno sposobnost črevesne sluznice pred vsiljivci.

Na trgu lahko najdemo probiotike v prehranskih proizvodih (npr. v jogurtih). V lekarnah in specializiranih prodajalnah pa najdemo na polici probiotična prehranska dopolnila v obliki kapsul, praškov, raztopin, mlečne formule z dodanimi probiotiki in pa edini probiotični zdravili na slovenskem trgu Linex® in Linex® forte. Bistvena razlika med prehranskimi dopolnili in zdravili je v kakovosti in potrjeni učinkovitosti izdelkov – kakovost zdravila je vseskozi nadzorovana, učinkovitost pa dokazana in potrjena s strani Agencije za zdravila. Zato je v primeru lajšanja drisk in prebavnih težav dojenčkov in otrok ob primerni osnovni terapiji, dobro pomisliti tudi na kakovosten izdelek, ki bo otroku varno in učinkovito omogočil hitrejše okrevanje ali preprečil prebavne težave (napenjanje, driska).

Probiotične bakterije v Linexu® so v kapsulah in jih ni treba shranjevati v hladilniku, kar je zelo priročno na potovanjih.

Otrokom in odraslim, ki ne morejo ali ne znajo pogoltniti kapsule Linex®, lahko to odpremo in vsebino stresemo na žličko ter jo pomešamo z nekaj tekočine, sadne kašice ali jogurta. Zdravila ne smemo jemati sočasno z alkoholom ali vročimi napitki. Zdravilo je priporočljivo jemati, dokler težave ne izginejo in še nekaj dni po tem, da se črevesna mikroflora povsem obnovi. Linex® ne povzroča zaprtja.

Probiotične bakterije v Linexu® pomagajo tudi pri napenjanju. Linex® in Linex® forte lahko jemljejo vsi družinski člani.

Pomembno

Če se stanje po dveh dneh uporabe zdravila Linex® ali Linex® forte ne izboljša, mora bolnik obiskati zdravnika.

Pri otrocih, ki so mlajši od šest let, mora biti driska zdravljena pod nadzorom zdravnika. Pazljivi pa morajo biti tudi bolniki, ki so alergični na mlečne beljakovine. Kapsule Linex® vsebujejo laktozo.

Kapsule Linex forte so v celuloznih kapsulah in ne vsebujejo laktoze.
Zdravili sta na voljo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah.

Helena Strašek, mag. farm.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujete z zdravnikom ali s farmacevtom.

Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.