Prebavila so življenjsko okolje, v katerem živijo številni mikroorganizmi. Danes je znanih več kot 400 bakterijskih vrst, ki tvorijo t. i. normalno črevesno floro. Večina teh bakterij živi v končnih delih ozkega in v širokem črevesju. Črevesne bakterije živijo od presnavljanja hrane, ki je ljudje s svojimi prebavnimi encimi ne moremo prebaviti. Pri tem nastajajo različni presnovki. Mnogo izmed njih je človeškemu organizmu koristnih, nekateri pa so tudi škodljivi.
Normalna črevesna flora ima v organizmu pomembno vlogo. Ne le da prebavlja neprebavljeno hrano in s tem omogoča organizmu dodaten vnos hranil, ampak tudi sodeluje pri dozorevanju in razmnoževanju črevesnih celic, pri večanju črevesne odpornosti proti okužbam z mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni, pri zorenju črevesnega in verjetno celotnega telesnega imunskega sistema. Danes vemo, da imajo različne bakterijske vrste, ki sestavljajo normalno črevesno floro, zelo različne učinke. Če pri bakterijski presnovi nekaterih vrst nastajajo predvsem koristni presnovki, npr. kratkoverižne maščobne kisline in mlečna kislina, lahko druge proizvajajo tudi organizmu škodljive, strupene ali celo rakotvorne snovi. Bakterije, ki so za večino ljudi neškodljive, lahko pri posameznikih, ki so genetsko nagnjeni k določenim vrstam bolezni, povzročijo pojav kroničnih vnetnih črevesnih bolezni.
Razmerje med bakterijskimi vrstami, ki so zdravju koristne, in onimi, ki lahko na tak ali drug način zdravju škodijo, je torej lahko pomemben dejavnik pri ohranjanju zdravja, pa tudi pri preprečevanju in zdravljenju nekaterih bolezni. Žive mikroorganizme, ki pri vnosu v organizem ugodno vplivajo na zdravje, imenujemo probiotiki. Čeprav je večina koristnih učinkov povezanih z vsaj kratkotrajnim preživetjem mikroorganizmov v črevesju in z njihovo zmožnostjo pritrjevanja na črevesno steno, pa nekatere raziskave nakazujejo možnost, da lahko včasih koristno učinkujejo tudi mrtvi mikroorganizmi ali celo njihovi delci. Najpogosteje uporabljeni probiotiki so mlečnokislinske bakterije: laktobacili in bifidobakterije, ki so normalni člani črevesne mikroflore. Redkeje se uporabljajo druge črevesne bakterije ali celo nekatere glivice.
Probiotike uporabljamo v dveh osnovnih oblikah: kot sestavine oz. dodatke v t. i. funkcionalni hrani (npr. probiotičnih jogurtih) in kot probiotične izdelke (kapsule, praške). Koristne učinke lahko pričakujemo le, če je vnos probiotikov v organizem zadosten. Ker preživijo v črevesju razmeroma kratek čas, je potreben reden vnos ves čas, ko želimo, da učinkujejo. Klinične raziskave so pokazale, da različne bakterijske vrste in celo sevi učinkujejo zelo različno. Univerzalnih probiotikov, ki bi koristno vplivali na vse vrste bolezni in tegob, žal ne poznamo. Probiotična bakterijska vrsta, ki je bila učinkovita pri zdravljenju infekcijske driske, je lahko npr. povsem neučinkovita pri neinfekcijskih kroničnih črevesnih vnetjih. Ena najpomembnejših lastnosti probiotikov pa je njihova varnost. Čeprav je uporaba probiotičnih izdelkov v zadnjih desetletjih zelo razširjena, se zelo redko zgodi, da povzročijo pomembno okužbo. Previdnost je potrebna le pri ljudeh s hudimi imunskimi motnjami in pri nezrelih dojenčkih.
Danes med znanstveniki prevladuje mnenje, da so kronične vnetne črevesne bolezni, kot sta ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen, posledica nenormalnega in čezmernega imunskega odziva na črevesno bakterijsko mikrofloro pri ljudeh z genetsko nagnjenostjo k temu. Veliko pogostejši pojav teh hudih bolezni v zadnjih desetletjih bi bil lahko posledica spremenjenega načina življenja in prehrane ter posledične spremembe sestave črevesne mikroflore. Zato se veliko raziskav v zadnjih letih ukvarja z možnostmi vplivanja na potek teh bolezni s spreminjanjem sestave črevesne flore s probiotiki. V več kliničnih raziskavah so ugotovili, da lahko pri bolnikih z ulceroznim kolitisom z nekaterimi probiotiki – samimi ali še pogosteje v kombinaciji s protivnetnimi zdravili in antibiotiki – zdravimo akutna poslabšanja in predvsem podaljšamo obdobja brez simptomov. Podatkov o uspešnosti uporabe probiotikov pri Crohnovi bolezni je manj.
Pri bolnikih, ki so jim zaradi ulceroznega kolitisa kirurško odstranili široko črevo, se pogosto pojavlja vnetje v končnem delu ozkega črevesa, kjer kirurgi oblikujejo rezervoar za blato. Jemanje probiotikov lahko bistveno zmanjša tudi pojav tega vnetja.
Funkcionalne bolezni prebavil so sicer nenevarne, a zelo moteče in bistveno vplivajo na kakovost bolnikovega življenja. Najpogostejša funkcionalna bolezen je t. i. sindrom vzdraženega črevesja, za katerega so značilne ponavljajoče se trebušne bolečine in spremembe pri odvajanju blata, driska ali zaprtje. Hujše ali blažje oblike te motnje naj bi prizadele kar 20 % ljudi v razvitem svetu. Vzrokov zanje ne poznamo, zato je tudi njihovo zdravljenje dostikrat neuspešno. Nekatere raziskave kažejo, da lahko z redno uporabo probiotikov pri številnih bolnikih pomembno zmanjšamo število neprijetnih simptomov.
Pomanjkanje encima za prebavo mlečnega sladkorja v črevesu (hipolaktazija) je pogost vzrok bolečin v trebuhu, slabosti in driske po zaužitju mleka. Čeprav je lahko to pomanjkanje posledica drugih črevesnih bolezni, pa je največkrat dedna različica, ki ni bolezenska. Ljudje s to motnjo večinoma dobro prenašajo manjše količine fermentiranih mlečnih izdelkov (kislega mleka, jogurta), ki vsebujejo malo mlečnega sladkorja. Dodane probiotične bakterije lahko s svojo presnovo pomagajo pri razgradnji mlečnega sladkorja in s tem zmanjšajo njegovo količino pod mejo, ki bi povzročila bolezenske težave.
Nekateri znanstveniki menijo, da je sprememba sestave črevesne flore, ki je posledica spremenjenega načina življenja v razvitih delih sveta, kot je spremenjen način prehranjevanja, čezmerna uporaba čistil in razkužil in širokospektralnih antibiotikov, eden glavnih vzrokov za bistveno pogostejše pojavljanje alergijskih in avtoimunskih bolezni v zadnjih desetletjih. Črevesna bakterijska flora ima pomembno vlogo pri razvoju črevesnega imunskega sistema, njegovem dozorevanju v zgodnjem otroštvu in pri uravnavanju imunske tolerance ali vnetja v poznejšem življenju.
Znano je, da ima pri pojavu alergijskih bolezni pomembno vlogo dednost. Finski znanstveniki so naredili raziskavo, v kateri so nosečnicam in nato novorojencem iz dedno zelo obremenjenih družin dajali probiotike. Ti otroci so približno polovico redkeje zboleli za tipičnimi alergijskimi boleznimi, kot je alergijski dermatitis, kot pa njihovi vrstniki iz prav tako z alergijami dedno obremenjenih družin, ki niso dobivali probiotikov.
V več raziskavah so tudi ugotovili, da so se simptomi alergijskih bolezni izboljšali hitreje, če so poleg diete, v kateri ni bilo snovi, na katere je bil bolnik alergičen (npr. mleka, jajc), pri zdravljenju uporabljali še probiotike.
Na podlagi znanstvenih spoznanj o vplivu črevesnih bakterij na zdravje smo začeli uporabljati izdelke z živimi bakterijami, ki koristno vplivajo na zdravje in preprečujejo ali zdravijo bolezni – probiotike.
Koristni učinki probiotičnih bakterij so znanstveno potrjeni zlasti pri preprečevanju in zdravljenju različnih črevesnih okužb, preprečevanju driske med jemanjem antibiotikov, morda celo okužb zunaj črevesja. Rezultati nekaterih raziskav kažejo, da so probiotiki uporabni tudi pri zdravljenju neinfekcijskih bolezni, npr. kroničnih vnetnih črevesnih bolezni, sindroma vzdraženega črevesja, netolerance za laktozo ter morda celo pri preprečevanju in zdravljenju alergijskih bolezni.
Koristno delujejo specifične bakterijske vrste in sevi probiotikov; bakterije, ki koristno vplivajo pri eni vrsti bolezni, so lahko pri drugi povsem neučinkovite. Učinki probiotikov so odvisni tudi od količine živih bakterij, ki jih zaužijemo.
Ponavadi farmacevtski probiotični preparati, ki imajo status zdravila OTC, vsebujejo več bakterij od probiotičnih prehranskih izdelkov, ni pa nujno. Ena glavnih lastnosti probiotikov je njihova varnost oz. izjemno majhna verjetnost, da bi lahko probiotične bakterije povzročile pojav bolezni.
(Celoten članek je objavljen v časopisu Skrbim za svoje zdravje, št. 11.)