Probiotiki in okužbe
Infekcijske bolezni prebavil so med najpogostejšimi vzroki nedohranjenosti in smrtnosti v manj razvitih delih sveta, zlasti med otroki in starostniki. Tudi v razvitem svetu je infekcijska driska pomemben vzrok obolevnosti. Številne raziskave so potrdile uporabnost probiotikov pri preprečevanju in zdravljenju črevesnih okužb.
Koristne bakterije preprečujejo pritrjevanje bakterij in virusov, ki povzročajo drisko, na črevesno steno, zvečujejo odpornost črevesne sluznice pred poškodbo, pospešujejo obnavljanje sluznice in izločajo antibiotikom podobne snovi, ki zavirajo rast in razmnoževanje mikroorganizmov, ki povzročajo drisko. Poleg tega lahko nekateri probiotiki spodbujajo črevesni imunski sistem, da lažje premaga okužbo.
Znanstveniki so ugotovili, da številni probiotiki skrajšajo trajanje driske, blažijo njen potek in zmanjšajo potrebe po bolnišničnem zdravljenju. Najštevilnejše so izkušnje z zdravljenjem driske, ki jo povzročajo rotavirusi – najpogostejši povzročitelji driske v razvitem svetu. Preventivno jemanje probiotikov zmanjša tudi možnost prenosa rotavirusnih okužb z bolnikov na zdrave ljudi.
Nekaj manj je izkušenj pri preprečevanju in zdravljenju bakterijske driske, ki prevladuje v delih sveta z nižjim higienskim standardom. Nekatere raziskave v teh delih sveta so pokazale, da je redno jemanje probiotikov zmanjšalo pojavnost driske, izboljšalo splošno zdravstveno stanje in zmanjšalo nedohranjenost ogroženih skupin prebivalstva na teh območjih. Krepitev naravne odpornosti organizma proti okužbam s probiotiki so potrdile tudi raziskave pri otrocih v razvitem svetu, ki so obiskovali varstvene ustanove. Otroci, ki so dobivali probiotike, so bistveno redkeje obolevali, in to ne le zaradi okužb prebavil, ampak tudi okužb dihal.
Naš organizem je prilagojen na življenje v sožitju z mikroorganizmi iz našega vsakdanjega okolja. Po drugi strani pa lahko mikroorganizmi, s katerimi se prvič srečamo, npr. na potovanjih v tuje, zlasti bolj eksotične kraje, povzročijo pojav driske, čeprav domačinom, ki so nanje prilagojeni, ne delajo težav. Raziskave kažejo, da lahko z jemanjem probiotikov zmanjšamo možnost pojava infekcijske driske na potovanjih, ki bi jo povzročili ti, sicer razmeroma nenevarni mikroorganizmi.
Glede na to, da so sečila in rodila v neposredni bližini prebavil, jih lahko poselijo bakterije iz črevesja in tam povzročijo vnetje. Nekatere novejše raziskave so pokazale, da se je pri ljudeh s ponavljajočimi se okužbami sečil ali rodil, ki so jemali probiotike, zmanjšalo število bolezenskih ponovitev.
(Celoten članek je objavljen v časopisu Skrbim za svoje zdravje, št. 11.)
asist. dr. Rok Orel, dr. med.
Klinični center Ljubljana,
Pediatrična klinika,
Služba za gastroenterologijo
