Zdravljenje dispepsije

Kako obravnavamo bolečino v zgornjem delu trebuha?

Bolečina v zgornjem delu trebuha je simptom, ki bolnika pogosto pripelje k zdravniku. V raziskavah so ugotovili, da ima veliko ljudi vsaj enkrat na leto bolečine v zgornjem delu trebuha. Večina jih prehodne težave omili z lahko prehrano ali na osnovi svojih ali tujih izkušenj začne uživati zdravila, ki uničijo kislino v želodcu ali zavirajo izločanje želodčne kisline. Nekateri bolniki obiščejo lekarno in vprašajo za nasvet farmacevta. To vrsto zdravljenja imenujemo samozdravljenje.

Le majhen del bolnikov z bolečino v zgornjem delu trebuha zaradi teh težav obišče zdravnika. Zdravnik se po pogovoru in pregledu odloči, ali bo bolnika zdravil brez predhodnih preiskav, ali bo le spremljal njegovo zdravstveno stanje ali pa ga bo poslal na preiskave. Na preiskave pošlje bolnike, ki imajo pogoste, dolgotrajne težave ali alarmne znake.

Pri polovici bolnikov z bolečino v zgornjem delu trebuha s preiskavami odkrijemo bolezen in jih nato usmerjeno zdravimo. Pri drugi polovici bolnikov pa s preiskavami ne odkrijemo bolezenskih sprememb. Bolečino ali kakšen drug simptom (slabost, napenjanje, čezmerno spahovanje,.. ) pripisujemo spremenjeni motorični* aktivnosti ali/in povečani občutljivosti prebavne cevi. Tovrstne težave so običajno posledica stresnega življenja (izpit, poroka, žalost …), nepravilne prehrane (preveliki obroki, uživanje alkohola, prevelika količina črne kave, hrana, ki je bolniku tudi v preteklosti povzročila težave …); lahko pa vzroka zdravnik ne odkrije.

Ob prehodu iz stresnega obdobja v mirno življenje težave običajno prenehajo, pri nekaterih bolnikih pa ne izginejo. Obravnava slednjih je zelo težka: zdravila le redko odpravijo težave, zato bolniku svetujemo spremembo načina življenja (pravilno prehrano, redno iztrebljanje, izogibanje razvadam, mirno življenje …) To je velikokrat zelo težko: uspešna sprememba načina življenja je velika zmaga posameznika.

Kaj lahko naredite sami?

Zelo malo je ljudi, ki nikoli nimajo dispeptičnih težav. Če veste, kaj vam povzroča težave, se je temu vzroku najbolje izogniti.

Izogibajte se pijačam in živilom, ki vam povzročajo težave.
Težave lahko povzročajo različna živila in pijače, zato enotne diete ni. Vsak posameznik naj prisluhne svojemu telesu in ugotovi, katera hrana mu ne ustreza.

Hrano uživajte počasi.
Pri hitrem hranjenju se želodec ne more dovolj hitro prilagoditi veliki količini vsebine, zato občutimo nekakšno napetost v trebuhu, ki po kratkem času izgine. Ljudje, ki prehitro jedo, pogoltnejo tudi veliko zraka, zato se jim pogosto spahuje.

Izogibajte se jemanju določenih zdravil.

• Za lajšanje bolečine uporabljajte zdravila, ki ublažijo bolečino, nimajo protivnetnega učinka in so varna za želodec (paracetamol, npr. Lekadol^®).
• Nikoli ne jemljite več nesteroidnih antirevmatikov hkrati.
• Ne zvečujte odmerka zdravila nad priporočenim ali predpisanim, saj se protibolečinski učinek ne stopnjuje, zelo pa se zveča nevarnost za nastanek zapletov.
• Pred nakupom nesteroidnih antirevmatikov ali acetilsalicilne kisline, ki so na voljo tudi brez recepta, se posvetujte s farmacevtom.
• Bolniki z zvečanim tveganjem naj se pred začetkom jemanja teh zdravil posvetujejo z zdravnikom. Zdravnik bo presodil, ali zdravljenje z nesteroidnim antirevmatikom ali acetilsalicilno kislino potrebujete ter izbral najprimernejše zdravilo. Po potrebi bo predpisal dodatno zdravljenje za zaščito pred nastankom zapletov.

Kako vam lahko pomaga farmacevt?

Bolniki z dispepsijo pogosto nasvet poiščejo pri farmacevtu v lekarni. Bolnikom, ki nimajo alarmnih znakov, farmacevt svetuje primerno prehrano in uporabo zdravil, ki se lahko izdajo brez recepta.To vrsto zdravljenja imenujemo samozdravljenje.

Brez recepta so vam na voljo zdravila, ki uničujejo že izločeno kislino, in taka, ki zmanjšajo izločanje kisline (t. i. zaviralci receptorjev H₂), npr. Ranital S 150 mg.

Zdravilo Ranital 150 mg je v lekarni na voljo brez recepta.
Pred uporabo natančno preberite navodilo!
O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Več o samozdravljenju z Ranital S 150 mg si lahko preberete na internetni strani www.ranital.si.

Kdaj morate k zdravniku?

Bolniki z dispepsijo in alarmnimi znaki naj TAKOJ obiščejo zdravnika!

Bolniki z dispepsijo naj obiščejo zdravnika tudi, če:

• težave po dveh tednih samozdravljenja popolnoma ne izginejo,
• se od začetka težave samo stopnjujejo,
• težave nastopijo brez jasnega vzroka.

Kako lahko pomaga zdravnik?

Zdravnik se po pogovoru in pregledu odloči, ali bo bolnika zdravil brez predhodnih preiskav, ali bo le spremljal njegovo zdravstveno stanje ali pa ga bo poslal na preiskave. Na preiskave pošlje bolnike, ki imajo pogoste, dolgotrajne težave ali alarmne znake.

Zdravnik lahko bolniku svetuje spremembo načina življenja, velikokrat pa mu predpiše tudi zdravila.

Bolnike, ki nimajo alarmnih znakov, običajno začne zdraviti z zdravili, ki zmanjšajo agresivno delovanje želodčne kisline na sluznico prebavil. Zdravljenje je usmerjeno v odpravljanje težav in njihovih vzrokov.

Kratkotrajno in prehodno izboljšanje lahko dosežemo z antacidi, ki nevtralizirajo že izločeno kislino, boljši in bolj dolgotrajen učinek pa dosežemo z zdravili, ki zmanjšajo izločanje kisline.

Poznamo dve skupini t. i. protiulkusnih zdravil, ki zavirajo izločanje kisline v želodčni sluznici. Prva skupina so zaviralci receptorjev H₂, npr. ranitidin. Ranitidin je aktivna učinkovina v zdravilu Ranital^® S 150 mg, ki je v lekarnah na voljo tudi brez recepta. Obstajajo pa tudi druga, novejša in učinkovitejša skupina zdravil, zaviralci protonske črpalke, ki jih zdravnik predpiše na recept.

Kaj je endoskopija? Kaj ugotavljamo z gastroskopijo?

Pri bolnikih z bolečino v zgornjem delu trebuha se najpogosteje odločimo za preiskavo zgornjih prebavil z endoskopom oz. za endoskopijo. Endoskop je optični inštrument za pregled notranjosti telesnih votlin, ki ima dolgo upogljivo cev, na njeni konici sta svetilka in majhna kamera, ki pošilja sliko prebavne cevi na zaslon.

Pri preiskavi prebavil uporabljamo posebno napravo, t. i. gastroskop^*, zato jo imenujemo gastroskopija^*. Z gastroskopom zdravnik dobro vidi spremembe v svetlini in sluznici zgornjih prebavil. Lahko si ogleda požiralnik, želodec in dvanajstnik (začetni del tankega črevesa). Iz bolezensko spremenjene sluznice, včasih pa tudi iz na videz normalne sluznice zdravnik lahko vzame košček tkiva. Ta vzorec tkiva nato v laboratoriju pregledajo pod mikroskopom. V vzorčku želodčne sluznice lahko odkrijejo, ali je okužena z bakterijo H. pylori.

Pri nekaterih bolnikih z dispepsijo s preiskavami ne odkrijemo nobenih bolezenskih sprememb. Ti bolniki imajo prebavno cev bolj občutljivo in že majhni dietni prekrški ali včasih že celo lahka hrana povzročijo nepravilno gibanje v prebavni cevi in tako tudi težave.

Pomembno je, da pri bolniku izključimo nevarno bolezen (npr. rak v zgornjih prebavilih), saj potem lažje prenaša občasne težave in brez strahu jemlje potrebna zdravila.

Priporočamo

Ranital^® S 150 mg, filmsko obložene tablete

Proti zgagi in bolečinam v želodcu