Kviz o holesterolu

Holesterol je v človeškem telesu nepogrešljiv. Težave nastanejo le, kadar ga je preveč.

Holesterol je voskasta, maščobi podobna snov, ki se nahaja v vsaki telesni celici, saj je sestavni del vseh celičnih membran. Najdemo ga tudi v živčnem tkivu in žolču, potreben je za nastanek nekaterih pomembnih hormonov in vitamina D.

Maščobe v krvi so holesterol in trigliceridi. Kadar je koncentracija krvnih maščob zvečana, govorimo o hiperlipidemiji.

Holesterol in trigliceridi so v vodi netopni. Za prenos s krvjo po telesu se nahajajo v posebni obliki, t. i. lipoproteinov. Lipoproteine poleg holesterola sestavljajo še trigliceridi, posebne beljakovine (apoproteini) in fosfolipidi.

Priporočljivo je, da imamo škodljivega holesterola LDL v krvi čim manj, holesterola HDL pa čim več, saj se tako zmanjša tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.

Glede na tip lipoproteinov se tudi holesterol deli na dve vrsti: na "slab" holesterol in "dober" holesterol.

Holesterol LDL

Imenujemo ga tudi slabi, škodljivi holesterol, saj se lahko začne kopičiti v žilni steni in jo s tem oži. Ta škodljivi proces lahko vodi do angine pektoris, srčnega infarkta, možganske kapi ali motenj v prekrvitvi okončin (pa tudi drugih organov).

Holesterol HDL

Imenujemo ga tudi dobri, koristni, zaščitni holesterol. Po krvi se prenaša z dobrimi lipoproteini, ki omogočajo, da se holesterol iz različnih tkiv in tudi iz žilne stene odstranjuje in prenaša nazaj v jetra, od koder se z žolčem izloča iz organizma.

Napredovanje ateroskleroze pospešujejo naslednji dejavniki:

• neustrezne ravni krvnih maščob:
• zvišana raven skupnega holesterola
• zvišana raven holesterola LDL
• zvišana raven trigliceridov
• znižana raven holesterola HDL
• zvišan krvni tlak
• dedna nagnjenost
• kajenje
• debelost
• telesna nedejavnost
• sladkorna bolezen
• stres

Za bolnike z zvišano ravnijo holesterola smo v Leku pripravili dietna navodila.

Osnovni prehranski ukrep za znižanje holesterola v krvi je zmanjšanje skupnih maščob v dnevni prehrani in predvsem omejitev vnosa škodljivih nasičenih maščobnih kislin.

Osnova prehrane naj bodo torej zelenjava, sadje in stročnice, kruh (bolje črni ali ovseni kot beli), testenine, krompir in kosmiči, posneto mleko in iz njega pripravljen jogurt. Mesa jejmo malo, raje ribe ali perutnino, vendar brez kože. Za zabelo uporabljajmo olje, najbolje olivno, vendar tudi tega čim manj. Izbrati moramo tudi pravilen način priprave hrane: kuhanju in dušenju dajmo prednost pred pečenjem in cvrtjem.

Vsak odrasel človek bi moral poznati raven maščob (skupni holesterol, holesterol LDL, holesterol HDL in trigliceridi) v svoji krvi.

Priporočene ciljne vrednosti krvnih maščob so:

• skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l
• holesterol LDL: manj kot 3 mmol/l
• trigliceridi: manj kot 2 mmol/l
• holesterol HDL: več kot 1 mmol/l:
• za ženske: več kot 1,4 mmol/l
• za moške: več kot 1,2 mmol/l

Če je bila ob zadnjem merjenju vrednost njegovih krvnih maščob ustrezna, bi si moral raven krvnih maščob kontrolirati vsakih pet let. Če je bila zvečana, pa pogosteje. Pogostejše kontrole so potrebne tudi pri vseh, ki že imajo enega ali več dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Kako pogoste naj bodo te kontrole, bo presodil osebni zdravnik.

V raziskavi CINDI so ugotovili, da ima v Sloveniji več kot 60 % prebivalcev preveč holesterola v krvi.

Bolezni srca in ožilja imajo številne vzroke, vendar je tako kot drugod v razvitem svetu tudi pri nas daleč najpogostejši vzrok zanje ateroskleroza (kopičenje holesterola v žilni steni).

Dejavniki tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja so:

Hvala za sodelovanje.

Preberite si še več informacij o holesterolu.