Motnje srčnega ritma ali aritmije

Kaj so motnje srčnega ritma?

Zdravo srce udari približno od 60- do 100-krat na minuto. Če je bitje srca neenakomerno oz. močno pospešeno ali upočasnjeno, govorimo o motnjah srčnega ritma ali aritmiji.

Veliko ljudi ima lahko blage in kratkotrajne motnje, pri katerih se srce nato hitro vrne v svoj normalni ritem (sinusni ritem).

O bolezenskih motnjah srčnega ritma govorimo šele takrat, ko so pojavljajo pogosteje, trajajo dlje časa ali so zelo izrazite. V takem primeru namreč lahko sprožijo motnje v krvnem obtoku in ogrozijo oskrbo telesa s krvjo.

Kaj je EKG?

Elektrokardiogram (EKG) je grafični prikaz poteka srčne aktivnosti. Izvid EKG-ja je sestavljen iz vrste značilnih, zaporednih krivulj, ki se ponovijo ob vsaki fazi črpanja srca. Na ta način je mogoče do določene mere od zunaj opazovati delovanje srca.

Zdravnik lahko na osnovi EKG-ja ugotovi:

  • ali srce bije enakomerno
  • ali je moteno prevajanje impulzov v srcu
  • prisotnost prirojenih srčnih napak
  • bolezni zaklopk

Z EKG-jem, ki je posnet v obdobju bolnikovega mirovanju, dobimo posnetek delovanja srca v nekaj sekundah (“trenutni posnetek”), pri 24-urnem EKG (t. i. Holterjeva monitorizacija) pa spremljamo delovanje srca v obdobju 24 ur. Kadar EKG snemamo pri bolniku, ki je obremenjen (npr. vozi sobno kolo), lahko s tem prepoznamo motnje, ki se pojavijo samo ob naporih.

Zakaj nastanejo motnje srčnega ritma?

Različne bolezni srca, kot so arterijska hipertenzija, prirojene srčne napake, vnetje srčne mišice, popuščanje srca, napake na srčnih zaklopkah, koronarna srčna bolezen, povečano srce (hipertrofija) in druge bolezni srca (kardiomiopatija), lahko povzročijo motnje srčnega ritma. Motnje ritma se pogosto pojavijo tudi po srčnem infarktu. Vendar lahko tudi druge bolezni ali stanja, npr. preveliko delovanje žleze ščitnice, različna vročinska stanja, skrita žarišča okužb, hormonske motnje ali motnje ravnovesja mineralnih snovi (npr. pomanjkanje kalija ali magnezija), zmedejo normalni srčni utrip.

Nepravilnosti v bitju srca so lahko tudi posledica nekaterih zdravil, alkohola ali hude duševne obremenitve. Pogosto jasnega vzroka za motnje srčnega ritma niti ni mogoče prepoznati. Posebno tveganje predstavlja način življenja v sodobni družbi, saj prevelika teža, nepravilna prehrana, kajenje, alkohol, čezmerno uživanje kave, stres in nezadostno gibanje lahko pripomorejo k nastanku motenj srčnega ritma.

Kakšne so lahko posledice motenj srčnega ritma?

Nekateri bolniki nimajo težav ali so te le blage, pri drugih pa motnje srčnega ritma povzročajo lažjo, prehodno prizadetost. Obstajajo pa tudi motnje ritma, ki so lahko zelo neprijetne oz. lahko postanejo nevarne, zato je pri njih potrebna takojšnja zdravniška pomoč.

Znaki motenj srčnega ritma

  • občutek razbijanja v prsnem košu (palpitacije)
  • utrujenost
  • slabo počutje
  • oslabelost
  • zadihanost
  • vrtoglavica
  • zbadanje pri srcu
  • občutki nepojasnjenega strahu
  • napadi potenja
  • omotica
  • krajša nezavest

Zelo hude motnje srčnega ritma lahko v izjemnih primerih ogrožajo tudi življenje. K sreči so taki primeri redki in se jim s pravilnim zdravljenjem lahko izognemo.

Kako zdravimo motnje srčnega ritma?

Prvi ukrep pri zdravljenju motenj srčnega ritma je odstranitev sprožilnih dejavnikov (npr. opustitev pitja kave, ureditev krvnega tlaka). Pri bolnikih s hudo motnjo ritma v bolnišnici izvedejo elektrokonverzijo ali defibrilacijo.

Bolnikom z motnjami srčnega ritma zdravnik lahko predpiše tudi zdravila (antiaritmiki). Zelo pomembno je, da bolnik antaritmična zdravila jemlje dosledno po zdravnikovih navodilih.

Vsebina ima izključno splošno izobraževalne in informativne namene in ni nadomestilo za obisk pri zdravniku ali posvet s farmacevtom. Pomembno je, da glede svojega zdravstvenega stanja oziroma bolezni upoštevate navodila svojega zdravnika in drugih zdravstvenih delavcev.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Viri:
  • 1. Kaj je dobro vedeti o srčno-žilnih boleznih. Ljubljana: Lek; 2007.
  • 2. Berkov R, et al. Veliki zdravstveni priročnik za domačo uporabo. Ljubljana: Mladinska knjiga; 2002.
  • 3. Švab I, Rotar D. Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine, SZD; 2002.
  • 4. Kocjančič A, et al. Interna medicina. Ljubljana: Littera picta; 2005.
 
SI1411271675 - informacija pripravljena: november 2014