Periferna arterijska bolezen

Kaj je periferna arterijska bolezen nog?

Ena najpogostejših oblik napredovale ateroskleroze oz. poapnenja žil je periferna arterijska bolezen (PAB). Ta bolezen je pogostejša na spodnjih kot na zgornjih okončinah.

Pojavne oblike ateroskleroze so poleg periferne arterijske bolezni še koronarna bolezen, možganskožilna bolezen, bolezen aorte in ledvičnih arterij.

Po 55. letu starosti ima blago obliko periferne arterijske bolezni kar ena petina prebivalcev v razvitih državah. To pomeni, da se pojavljajo spremembe na žili, ni pa še znakov bolezni.

V starosti od 50 do 60 let moški pogosteje zbolijo, pozneje razlik med spoloma ni. Razlike v pojavnosti periferne arterijske bolezni obstajajo tudi med narodi oz. so odvisne od vrste prehrane (pri ljudeh, ki se prehranjujejo pretežno z morsko hrano, je redkejša). Pomembno vlogo pri pojavu bolezni ima tudi genetika, saj se pogosteje pojavlja pri sorodnikih bolnikov.

Sladkorna bolezen zveča tveganje za nastanek periferne arterijske bolezni in pospeši njen razvoj za dva- do trikrat.

Pri bolnikih, ki se zdravijo z dializo, je pojavnost vsaj desetkrat večja kot pri ostali populaciji.

Bolnike, ki imajo zapore arterij na spodnjih okončinah, najbolj ogrožata srčni infarkt in možganska kap. Smrt zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo dva- do trikrat pogostejša kot pri ljudeh brez te bolezni.

Vzroki nastanka bolezni

Najpogostejši vzrok periferne arterijske bolezni je ateroskleroza.

Ostali vzroki so še:

• kajenje (kar 80 % teh bolnikov kadi ali je nekoč kadilo),
• sladkorna bolezen,
• povečana telesna teža (indeks telesne mase nad 30),
• zvišan krvni tlak (nad 140/90 mmHg, pri diabetikih nad 140/85 mmHg),
• zvišan holesterol LDL (nad 3,0 mmol/L),
• zmanjšane vrednosti varovalnega holesterola HDL in zvišana raven trigliceridov,
• zvečana vsebnost homocisteina (aminokisline) v krvi (uspešno ga znižamo z uživanjem vitamina B6, B12 in folne kisline).

Bolezen lahko povzročijo tudi dejavniki, na katere ne moremo vplivati: starost, spol in genetska nagnjenost.

Pri aterosklerozi se maščobe in druge snovi nalagajo v žilno steno in s tem zmanjšajo njen premer. Tako do nog, zlasti do njenih najbolj spodnjih oz. oddaljenih delov, pride vedno manj krvi, bogate s kisikom. Pomanjkanje kisika povzroči poškodbe tkiv, mišic in živcev, kar lahko vodi v odmrtje tkiva ali gangreno. Pri slednji je edina možnost, ki omogoča preživetje bolnika, amputacija noge.

Opozorilni telesni znaki, ki jih ne smemo spregledati

Telo začne opozarjati na znake periferne arterijske bolezni takrat, ko se premer žile zoži za več kot polovico.

Značilni znaki periferne arterijske bolezni so:

• krčevite oz. stiskajoče bolečine v nogi, ki se poslabšajo med telesno aktivnostjo;
  • najpogosteje se bolečine pojavijo v mečih ali stegnih, odvisno od mesta zožitve arterije;
  • bolečine lahko nastanejo že po krajši hoji;
  • pri bolniku opazimo občasno šepanje, kar strokovno imenujemo intermitentna klavdikacija;
• bolečina v nogi izgine že po nekaj minutah počitka;
• pri napredovali bolezni se bolečine v nogi pojavijo že med mirovanjem;
• šibkost mišic oz. šibkost v nogah;
• občutek mrazu in hladna koža;
• stanjšana koža;
• spremembe v barvi kože (bleda in lisasta oz. rdečkasto modrikasta);
• spremembe v poraščenosti (se zmanjša);
• spremembe na nohtih (so zadebeljeni);
• rane, ki se slabo celijo, nastanek razjed in gangrene;
• slabo tipni ali odsotni stopalni pulzi.

Pravočasno odkrivanje bolezni

Pri sumu na periferno arterijsko bolezen se zdravstveni pregled začne z anamnezo bolnikovih težav. Bolnik, ki opisuje stiskajočo bolečino v nogah pri hoji, in navede, da mine po nekaj minutah počitka, zelo verjetno občasno šepa (intermitentna klavdikacija). Morda bo bolnik navajal, da ima bolečo nogo hladnejšo od druge, ali pa bo opažal rane, ki se ne celijo. Zato bo zdravnik opravil potrebne preiskave za potrditev diagnoze.

Osnovni preiskavi sta: tipanje arterijskih pulzov na stopalu ter meritev gleženjskega indeksa.

Stopalni pulzi, ki so dobro tipni, izključujejo napredovalo periferno arterijsko bolezen, kljub temu pa so zožitve na arterijah že lahko prisotne.

Pri bolniku, ki je v začetnem obdobju še brez težav, vendar pri njem obstaja sum na periferno arterijsko bolezen, bo zdravnik kljub dobro tipnim pulzom predpisal še preiskavo z Doplerjevim detektorjem, t. i. meritev gleženjskega indeksa.

Če je pri ležečem bolniku izmerjeni tlak na nogi za več kot 10 odstotkov nižji kot izmerjeni tlak na nadlakti, zdravnik postavi diagnozo periferne arterijske bolezni.

Pri bolniku z napredovalo boleznijo arterij bodo zožitve že pomembno vplivale na pretok krvi. Zaradi nezadostne oskrbe tkiv s kisikom bo bolnik občutil bolečine pri hitri hoji ali pri hoji navkreber. Ko bo bolezen napredovala, se bodo bolečine pojavljale tudi pri običajni hoji po ravnem. Pri pregledu bodo ugotovljeni slabše tipni ali celo odsotni pulzi na nogah. Opazne bodo tudi spremembe na koži: hladna, tanjša ali slabo poraščena koža.

Pri zelo razviti obliki bolezni bo imel bolnik bolečine v nogah že med mirovanjem. Pri pregledu ne bo tipnih pulzov na nogi, lahko bodo opazne razjede ali celo gangrena na nogi (prsti, stopalo, golen). V tem obdobju so potrebni nadaljnji pregledi: ultrazvočni pregled žil in angiografija oz. rentgenski pregled žilja s kontrastnim barvilom.

Kako ločimo, ali ima bolnik težave z nogami zaradi bolezni ven ali arterij?

Pri boleznih ven kri zastaja v okončinah, noga čez dan oteka, ponoči pa oteklina splahni. Pomaga dvignjeno vznožje. Krči v nogah se pojavljajo ponoči, koža je temno rdeča in vroča, pulzi so dobro tipni.

Pri boleznih arterij je pritok krvi v okončine slabši, bolečine se pri hoji pojavljajo v mečih, koža je bleda in hladna. Ponoči pomaga, da bolnik spusti nogo navzdol s postelje, pulzi so slabo tipni.