Pogostost jemanja

Pogostost jemanja zdravil je odvisna predvsem od samega zdravila. Zdravilo je namreč treba jemati tako pogosto, da bo njegova koncentracija v krvi in drugih telesnih tekočinah ali organih vedno dovolj velika na mestu, kjer mora delovati. O tem bo bolnika vedno poučil zdravnik oziroma farmacevt.

Kako natančno moramo upoštevati predpisan časovni razmak med odmerki in trajanje zdravljenja?

Vzemimo za primer enega od antibiotikov, katerega delovanje temelji na uničevanju bakterij. Da bi deloval, kot želimo, se mora v krvi in posledično v tkivih nahajati v dovolj veliki koncentraciji. Ko bolnik antibiotik zaužije, se njegova koncentracija v krvi in po določenem času tudi v različnih tkivih in telesnih tekočinah začne zvečevati. Bolj ko čas mineva, bolj se zaradi izločanja iz telesa ta koncentracija zmanjšuje. Vendar se nikoli ne sme zmanjšati pod t. i. terapevtsko koncentracijo (to je tisto, ki je še dovolj velika, da uničuje bakterije), saj se bodo sicer bakterije, ki še niso uničene (in to so tiste bolj odporne!), v tem času znova razmnožile. Zato – če nam zdravnik predpiše antibiotik na 8 ur – je zdravilo treba na toliko časa tudi jemati. Ker pa se vendarle vsako zdravilo obnaša nekoliko drugače, o možnih odstopanjih za vsako zdravilo posebej vprašajte zdravnika. Le tako bo v telesu zdravilo prisotno v koncentraciji, pri kateri je njegovo delovanje najbolj učinkovito.

Enako velja za dolžino jemanja. Če zdravnik zdravilo predpiše za deset dni, mi pa ga po treh nehamo jemati, ker se počutimo bistveno bolje, se nam bo zgodilo, da se nam bo bolezen povrnila. Večino manj odpornih bakterij je antibiotik uničil v treh dneh, za bolj odporne bi rabil pet dni, za najbolj odporne pa deset dni. Če smo zdravilo jemali le tri dni, so v našem telesu ostale bolj in najbolj odporne bakterije. Sicer jih je malo, a se bodo spet razmnožile in takrat bo potreben "močnejši" oz. drug antibiotik in več časa, da jih uničimo. torej je najbolje zdravilo jemati tako in toliko časa, kot nam predpiše zdravnik.

Zakaj je nekatera zdravila treba jemati samo določen čas, druga pa celo življenje?

Zato, ker je to odvisno od naše bolezni. Če nas bo zabolel zob, bomo tableto proti bolečinam vzeli le tisti večer, naslednji dan pa bo našo težavo odpravljal že zobozdravnik. Ob gripi bomo približno teden dni potrebovali tablete proti vročini. Če pa bomo zboleli za sladkorno boleznijo, ki je ne bo mogoče uravnavati samo z dieto, bomo zdravila morali jemati celo življenje.

Vzemimo za primer enega od antibiotikov, katerega delovanje temelji na uničevanju bakterij. Da bi deloval, kot želimo, se mora v krvi in posledično v tkivih nahajati v dovolj veliki koncentraciji. Ko bolnik antibiotik zaužije, se njegova koncentracija v krvi in po določenem času tudi v različnih tkivih in telesnih tekočinah začne zvečevati. Bolj ko čas mineva, bolj se zaradi izločanja iz telesa ta koncentracija zmanjšuje. Vendar se nikoli ne sme zmanjšati pod t. i. terapevtsko koncentracijo (to je tisto, ki je še dovolj velika, da uničuje bakterije), saj se bodo sicer bakterije, ki še niso uničene (in to so tiste bolj odporne!), v tem času znova razmnožile. Zato – če nam zdravnik predpiše antibiotik na 8 ur – je zdravilo treba na toliko časa tudi jemati. Več informacij o jemanju antibiotikov vam je na voljo v rubriki okužbe.

Vsako zdravilo se v telesu obnaša nekoliko drugače, o možnih odstopanjih za vsako zdravilo posebej vprašajte zdravnika. Le tako bo v telesu zdravilo prisotno v koncentraciji, pri kateri je njegovo delovanje najbolj učinkovito.