Zdravila, ki vplivajo na sposobnost upravljanja vozil in strojev

Ali veste?

• da je vsaka četrta prometna nesreča v neposredni ali posredni povezavi z jemanjem zdravil;
• da petina zdravil, ki jih uporabljamo za zdravljenje, vpliva na psihofizične sposobnosti;
• da 80 % udeležencev v prometu, ki jemljejo zdravila, ne pozna njihovega vpliva na psihofizične sposobnosti pri upravljanju vozil in strojev.

Kako zdravila vplivajo na upravljanje vozil in strojev?

Za nemoteno izvajanje vsakodnevnih dejavnosti, zlasti za upravljanje vozil in strojev, morajo biti naše duševne in telesne (psihofizične) sposobnosti ustrezne. Jemanje nekaterih zdravil jih lahko zmanjša – pojavijo se znaki zaspanosti, zmanjša se pozornost, upočasni se hitrost odziva … Zdravila povzročajo še druge neželene učinke, ki imajo za posledico bistveno zmanjšano varnost v prometu ali pri delu s stroji. Vse neželene učinke zdravil moramo upoštevati tudi pri opravljanju drugih nevarnih del ali športnih dejavnosti.

Najpogostnejši neželeni učinki zdravil, ki vplivajo na sposobnost upravljanja vozil in strojev so:

• zmanjšana pozornost,
• zaspanost,
• upočasnjena hitrost odziva ali nadzor dogajanja,
• vrtoglavica,
• motnje vida, sluha,
• slabost,
• nenadna agresivnost.

Neželeni učinki zdravil se pri posamezniku izražajo v različnih jakostih in oblikah, na kar vplivajo številni dejavniki, kot so starost, spol, telesna zgradba in teža, bolezenska stanja, sočasno jemanje drugih zdravil ali pitje alkohola.

Za razliko od alkohola, kjer je povezava med njegovo popito količino oziroma njegovo koncentracijo v krvi in njegovim vplivom na sposobnost upravljanja vozil in strojev določena, pri zdravilih takih mejnih vrednosti ne poznamo. Zato je pomembno, da se pred prvim jemanjem zdravila o njem pozanimate pri zdravniku in farmacevtu in se dobro seznanite o njegovih morebitnih znanih vplivih na sposobnost upravljanja vozil in strojev.

Znano je, da še tako skrbne klinične raziskave novega zdravila pred izdajo dovoljenja za promet z zdravilom pri pristojnem organu (v postopku registracije zdravila) ne morejo odkriti vseh neželenih učinkov, ki se pogosto pokažejo šele po njegovi širši uporabi. Zato svetujemo, da ob prvem jemanju kateregakoli zdravila preverite njegov učinek na svoje psihofizične sposobnosti.

Kje dobimo podatke o vplivu zdravila na psihofizične sposobnosti?

Na zunanji ovojnini zdravila (zloženki) je poseben znak – trikotnik, ki opozarja na neželeni učinek zmanjšane bolnikove psihofizične sposobnosti.

Zdravila, ki vplivajo na sposobnost upravljanja z vozili in stroji, imenujemo trigoniki, ker so označena s trikotnikom na zunanji ovojnini. Po jakosti vpliva na zmanjšanje bolnikovih psihofizičnih sposobnosti jih razdelimo v dve skupini:

O posameznikovi sposobnosti za upravljanje vozil in strojev svetuje in da mnenje le lečeči zdravnik. Pri tem je treba upoštevati, da so zaspanost in pomirjajoči učinki zdravila pogosto zelo močno izraženi na začetku jemanja, sčasoma pa za bolnika niso več moteči. Vendar še vedno obstaja dejanska nevarnost, da se v nenadni krizni situaciji bolnik ne bo zmogel odzvati tako hitro kot brez vpliva zdravila. Kadar uporabnik dobro pozna vpliv zdravila na sposobnost upravljanja vozil in strojev, lahko deloma nadomesti negativne posledice jemanja zdravil s povečano pozornostjo in prilagoditvijo upravljanja vozil ter strojev zunanjim okoliščinam.

K vsakemu zdravilu je priloženo navodilo za uporabo. V poglavju Kaj morate vedeti pred uporabo zdravila? je v rubriki Vpliv na sposobnost upravljanja vozil in strojev, vedno navedeno, ali zdravilo vpliva na psihofizične sposobnosti in upravljanje vozil ter strojev.

Oznake previdnostnih ukrepov pri zdravilih določijo ob izdaji dovoljenja za promet z zdravilom pri organu, pristojnem za zdravila.

Uporabnike moramo še posebej skrbno opozarjati na neželene učinke nekaterih skupin zdravil, ki povečajo tveganje pri upravljanju vozil in strojev, kot so:

Zdravila, ki delujejo na osrednje živčevje

Zdravila, ki delujejo na osrednje živčevje (možgane in hrbtenjačo), najpogosteje zelo močno vplivajo na sposobnost upravljanja vozil in strojev. Njihovi glavni in neželeni učinki namreč zelo posegajo v posameznikove psihofizične sposobnosti, predvsem na zbranost, pozornost, koordinacijo gibov, hitrost odziva, mišično moč in kritičnost ocenjevanja situacije. Uporabnike je treba opozoriti tako na pomirjajoče učinke, ki povzročijo zaspanost, utrujenost, zmanjšano mišično moč, kakor tudi na spodbujajoče učinke, ki motijo predvsem koordinacijo gibov in povzročijo agresivnost ali druge spremembe osebnosti, kot je npr. pretirana samozavest.

Med zdravili, ki delujejo na osrednje živčevje, najmočneje posegajo v človekovo osebnost tista, ki povzročajo psihofizično odvisnost in imajo na zunanji ovojnini še dodatni znak § (paragraf). Med jemanjem teh zdravil je upravljanje vozil in strojev praviloma absolutno prepovedano. Pozornost je potrebna tudi ob nenadni prekinitvi njihovega jemanja, ker se pojavijo odtegnitveni znaki, ki so ponavadi zelo hudi.

Na sposobnost upravljanja vozil in strojev vplivajo naslednje skupine zdravil:

• Zdravila za zdravljenje bolečin
  (analgetiki)
  • močni analgetiki (opioidni analgetiki, narkotični analgetiki). Lahko povzročijo omotičnost ali močno nihanje razpoloženja, spremenijo reakcijske sposobnosti in zožijo zenici. Zanje velja absolutna prepoved upravljanja vozil in strojev.
  • kombinirani analgetiki s kofeinom, ki so dosegljivi brez recepta v lekarni, potrebujejo posebno pozornost. Kofein prikrije znake utrujenosti, ki se nato nenadoma ponovno pojavijo in povzročijo nenadno zaspanost za volanom.
• Zdravila za zdravljenje nespečnosti
  (uspavala in pomirjevala)
  Nekatera uspavala in pomirjevala delujejo še naslednji dan, kar je odvisno od hitrosti njihovega izločanja iz telesa. Zato jih vzemite zvečer pred spanjem in ne sredi noči (npr. ob treh ponoči), ker bodo še naslednje jutro povzročala zaspanost in zmanjšano koncentracijo.
• Zdravila za zdravljenje duševnih motenj
  (depresije, shizofrenije, tesnobe ali drugih motenj)
  Med njihovim jemanjem moramo biti v prometu posebej previdni. Zlasti v začetnih dneh zdravljenja je vpliv teh zdravil na psihofizične sposobnosti lahko zelo močan.
• Zdravila za zdravljenje epilepsije
  (antiepileptiki)
  Zdravljenje epilepsije z zdravili in preprečevanje epileptičnih napadov omogoča bolnikom, da se lahko aktivno vključijo v promet in delo s stroji. Po drugi strani pa zaradi neželenih učinkov lahko močno vplivajo na bolnikove psihofizične sposobnosti. Bolniki se morajo nujno posvetovati z zdravnikom, ki spremlja njihovo zdravljenje in ocenjuje, če je njihovo stanje primerno za aktivno vožnjo.
• Zdravila za zdravljenje zasvojenosti
  Povzročijo lahko zaspanost, utrujenost, omotico, zmanjšano pozornost in nenadno znižanje krvnega tlaka.
• Zdravila za zdravljenje migrenskih glavobolov
• Zdravila za zdravljenje suhega, dražečega kašlja
  (antitusiki)
  Zavirajo center za kašelj v možganih, zato lahko vplivajo tudi na sposobnost vožnje. Iz istega razloga je zelo tvegana tudi kombinacija teh zdravil z alkoholom.
• Zdravila proti slabosti in potovalni slabosti
  Center za gibanje in center za bruhanje se nahajata v možganih blizu skupaj, zato ta zdravila lahko vplivajo na uporabnikove psihofizične sposobnosti. Delujejo pomirjajoče in lahko bistveno vplivajo na sposobnost vožnje in reakcijski čas.
• Zdravila proti močni mišični napetosti
  (mišični relaksansi z osrednjim delovanjem)
  Ta zdravila delujejo pomirjajoče in tako vplivajo na uporabnikove reakcijske sposobnosti. Pri dolgotrajni uporabi oslabi mišična moč okončin.
• Zdravila, ki delujejo spodbujevalno na osrednje živčevje
  (npr. kofein, efedrin, zaviralci apetita…)
  Efedrin in njegovi derivati se nahajajo v pripravkih za lajšanje težav pri gripi in prehladu ter alergijah. Na sposobnost vožnje vplivajo najprej z nemirom in poslabšano koordinacijo, čez čas pa povzročijo nenadno zaspanost.
• Nekatera druga zdravila z delovanjem na osrednje živčevje:
  za zdravljenje demence, Parkinsonove bolezni, vrtoglavice.

Druga zdravila

Previdnost je potrebna tudi pri jemanju drugih zdravil in med zdravljenjem bolezni, ki posledično vplivajo na sposobnost upravljanja vozil in strojev. Njihovega vpliva ne gre podcenjevati. Na psihofizične sposobnosti delujejo posredno prek motenega krvnega obtoka v osrednjem živčevju, povzročijo moteno presnovo življenjsko pomembnih snovi, npr. sladkorja v krvi, vplivajo na izločanje in delovanje hormonov, vplivajo na delovanje čutil, predvsem vida in sluha.

Na upravljanje vozil in strojev lahko vplivajo naslednje skupine zdravil:

• Zdravila za znižanje povišanega krvnega tlaka
  (antihipertenzivi)
  predvsem pri uvajanju ali njihovi zamenjavi zaradi možnega nenadnega padca krvnega tlaka in motenj v prekrvavitvi možganov, česar posledica je omotica.
• Zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni
  (antidiabetiki)
  spremlja nevarnost nenadnega padca ravni sladkorja v krvi (hipoglikemija), ki se odraža z motnjo zbranosti, napadi strahu/tesnobe, hitrim bitjem srca in tresenjem. Vožnjo je v takih primerih treba prekiniti in zaužiti ogljikove hidrate (grozdni sladkor, rozine ipd).
• Nekatera zdravila za zdravljenje oči (npr. povišanega očesnega tlaka) ali preiskavo oči lahko močno vplivajo na sposobnost vida. Zato bolniku strogo odsvetujemo aktivno udeležbo v prometu. Pripravkov za oči naj ne bi jemali neposredno pred vožnjo, saj za nekaj časa poslabšajo vid. To še posebej velja za mazila za oko, ker naredijo masten film na očesu. Dolgotrajna uporaba zdravil proti vnetju (npr. kortizon) lahko povzroči zamotnitev očesne leče, zato je v takih primerih potrebna redna kontrola vida.
• Nekatera zdravila proti alergijam
  (antialergiki)
  delujejo pomirjajoče in povzročajo zaspanost.
• Nekatera zdravila za zdravljenje peptične razjede
  (antiulkusna zdravila)
  lahko povzročijo občutek utrujenosti, zato je pri njihovi uporabi potrebna previdnost.
• Nekatere protimikrobne učinkovine iz skupine kinolonskih protimikrobnih učinkovin (npr: ciprofloksacin, levofloksacin) lahko povzročijo zaspanost.
• Več drugih učinkovin v zdravilih za različna zdravljenja, npr. prebavnih motenj, bolezni spolovil, sečil …

Ali bolezensko stanje lahko vpliva na varno upravljanje motornih vozil in strojev?

Na to vprašanje vam lahko odgovori le vaš lečeči zdravnik. Večinoma velja, da dobro urejene bolezni ne pomenijo ovire za varno upravljanje motornih vozil in strojev. Vendar morate biti pri tem še posebej pozorni na pojav morebitnih neželenih učinkov. Pomembno je, da poznate znake svoje bolezni in izvajate previdnostne ukrepe.

Zdravljenje nekaterih bolezni (sladkorne bolezni, bolezni ščitnice, bolezni srca in ožilja, duševne bolezni…) z zdravili velikokrat omogoča tudi varno vključevanje ljudi v promet in delo s stroji. Tako je npr. bolnik z visokim krvnim tlakom, ki se ne zdravi, lahko zelo nevaren za druge udeležence v prometu. Dokazano je namreč, da visok krvni tlak sproža povečano agresivnost.

Za večino ljudi pomeni vožnja avtomobila svobodo in neodvisnost ali pa je del njihove službe. Zato je zelo pomembno, da določene skupine bolnikov niso prikrajšane za vožnjo in da zdravnik oceni posameznikovo sposobnost vključevanja v promet in dela s stroji.

Neželene učinke zdravil na vožnjo je mogoče zmanjšati s prilagoditvijo odmerka, spremenjenim režimom jemanja zdravila ali z zamenjavo zdravila s takšnim, ki manj vpliva na vožnjo.

Tudi nenadna popolna prekinitev jemanja nekaterih zdravil lahko bistveno spremeni posameznikove psihofizične odzive, zato se z zdravnikom ali farmacevtom posvetujte, kdaj in kako je smiselno in varno prenehati jemati taka zdravila!

Opozorila o vplivu zdravila na varno upravljanje z vozili in s stroji ter tveganimi deli ali športi ne jemljite kot rutinsko informacijo, temveč kot dobronameren in, upamo, pravočasen nasvet.