Pravilno shranjevanje zdravil
Nadvse pomembno je, da upoštevamo proizvajalčeva navodila o shranjevanju posameznih zdravilnih oblik in nasvete o pravilni in varni uporabi, ki nam jih da ob izročitvi zdravila farmacevt. Zdravilo lahko slabše deluje ne le zaradi nepravilnega načina uporabe, ampak celo zaradi nepravilnega shranjevanja.
Kako zdravila pravilno shranjujemo?
Ob razgovorih z bolniki farmacevti in zdravniki včasih ugotovijo, da posvečajo pravilnemu shranjevanju zdravil premajhno pozornost.
Zdravilo vedno shranjujemo v originalni ovojnini, skupaj s priloženim navodilom. Na vsakem zdravilu je opozorilo, da ga moramo shranjevati nedosegljivo otrokom in pa podatek pod kakšnimi pogoji ga je treba hraniti.
Večino zdravil shranjujemo pri temperaturi do 25°C, pazljivejši pa moramo biti pri tistih, za katera je označen poseben režim shranjevanja. Zdravila, ki jih shranjujemo pri nižjih temperaturah – običajno od 5 do 15°C, lahko pa je temperaturni interval še natančneje označen, hranimo na ustreznem mestu v hladilniku. V zmrzovalniku zdravil ne smemo shranjevati, saj ob zmrznitvi lahko pričnejo njihove aktivne učinkovine hitro razpadati in postanejo neučinkovita, ali celo škodljiva, lahko pa prične razpadati zdravilo kot sistem (npr. izstopanje vodne faze iz emulzije).
Tudi shranjevanje zdravil pri sobni temperaturi zahteva pozornost. Kopalnica in kuhinja sta zaradi vlage v ozračju (kuhanje, sopara) in dodatnih virov toplote manj primerna prostora za shranjevanje. Zdravil tudi ne shranjujemo izpostavljenih neposredni sončni svetlobi, najbolje je, da so na temnem in suhem mestu.
Zdravila, ki jih uporabljajo le določeni družinski člani in so jim bila predpisana na recept (pogosto za zdravljenje kroničnih bolezni), shranjujemo oddvojena od tistih, ki spadajo v priročno domačo lekarno in so namenjena simptomatskemu (samo)zdravljenju (npr. zdravila proti bolečinam, zvišani telesni temperaturi, proti kašlju, za izkašljevanje, razkužila, vitaminsko-mineralni pripravki …).
Kdaj zdravil ne smemo več uporabljati?
Vsako zdravilo ima na svoji zunanji (škatla, zloženka) in običajno tudi notranji ovojnini (steklenička, blister ali pretisni omot, tuba…) oz. embalaži odtisnjeno serijsko številko in datum izdelave ter datum, do kdaj je zdravilo uporabno (rok trajanja zdravila). Zadnji podatek (uporabno do: ali exp:) pomeni, kdaj (zadnji dan označenega meseca in leta) uporabnost zdravila absolutno poteče. To pomeni, da po navedenem roku proizvajalec tudi za nenačeto in pravilno shranjeno zdravilo ne zagotavlja, da je varno, učinkovito in kakovostno; z njegovo uporabo moramo prenehati.
Pogosto uporabniki zdravil ne vedo, da prične rok uporabnosti zdravila teči takrat, ko smo načeli originalno primarno oziroma stično ovojnino, v kateri je shranjena določena farmacevtska oblika. Tedaj smo prvič posegli v "sistem", iz katerega nato redno (do nekajkrat na dan) ali občasno (po potrebi ob določenih stanjih) jemljemo zdravilo. Z rednim poseganjem v primarno ovojnico pa zdravilo lahko redno prihaja v stik z zunanjim okoljem in njegovimi vplivi, zato prične teči novi rok uporabnosti zdravila, saj kakovosti ne moremo več jamčiti do roka, navedenega na embalaži (za nekatera zdravila tudi pet let), ampak je (običajno) krajši.
Nekatera najobčutljivejša zdravila (kapljice za oko, nekatera nosna pršila, mazila za oko ali nos …) imajo že v priloženih navodilih opozorilo, koliko časa po (prvem) odprtju so uporabna. Ta rok je lahko dolg le nekaj dni.
Za vsa "običajna" zdravila pa velja, da so po načetju primarne ovojnice uporabna en mesec. Predvideni porabi zdravila je prirejeno tudi njegovo pakiranje, saj količine v osnovnem pakiranju zadoščajo le za nekajdnevno redno uporabo.
Najnovejša pakiranja trdnih zdravilnih oblik (tablete, obložene tablete, kapsule) so že izdelana tako, da z odpiranjem "sosednjih" enot ne prizadenemo ostalih in je tudi na vsaki primarni ovojnici jasno označeno ime zdravila, njegova jakost in rok trajanja. Tako pakirana zdravila lahko dejansko uporabljamo do končnega roka uporabnosti, druge pa običajno največ mesec dni po načetju primarne ovojnine.
Ko navedeni roki pretečejo, zdravilo ni več uporabno in ga zavržemo. Manjše količine zdravil (načeta tuba, steklenička, blister …) lahko zavržemo kot gospodinjske odpadke tako, da tablete ali kapsule izluščimo iz pretisnega omota ali stresemo iz stekleničke in odplaknemo v stranišču, enako ravnamo z načetimi raztopinami, načete tube, svečke ali vložke pa iztisnemo na papirnato brisačo in zavržemo med gospodinjske odpadke. Tako preprečimo, da bi ostanki zdravil prišli v roke otrokom ali drugim neodgovornim osebam.
Skladno z veljavno zakonodajo od 1. januarja 2010 v lekarnah organizirano zbirajo odpadna zdravila. Med odpadna zdravila sodijo ostanki zdravil in pa neuporabna zdravila, ki jim je pretekel rok trajanja ali pa so jih zaradi drugih vzrokov bolniki nehali jemati. Poleg lekarn lahko končni uporabnik odpadna zdravila prepusti tudi izvajalcu javne službe v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah, v specializiranih prodajalnah v posebnih zabojnikih in zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah.
Skladno z določili Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili bodo v lekarnah v prehodnem obdobju sprejemali odpadna zdravila v trdnem stanju (npr. tablete, kapsule, svečke ki so zaprta v originalni, nepoškodovani in čisti embalaži, ter odpadna zdravila v obliki praškov ali tekočin (npr. praški, posipala, kreme, sirupi), ki so originalno zaprta v nepoškodovani in čisti embalaži, in še niso bila odprta, pretrgana ali kako drugače spremenjena. Najkasneje od 31. decembra 2011 naprej pa bodo v lekarnah sprejemali vsa odpadna zdravila, torej tudi ostanke zdravil, ki so v obliki praškov ali tekočine.
