Novartis in Univerza Kalifornije, Berkeley združila moči v prizadevanjih za izkoriščanje potenciala »nedostopnih« tarč za zdravila

»Novartis je pionir novih terapevtskih paradigem, saj ustvarja dokončna zdravila za življenje ogrožajoče bolezni,« je dejal Jay Bradner, predsednik Novartisovega Inštituta za biomedicinske raziskave. »Povezava z Univerzo Berkeley zelo razširja naše sposobnosti za napredovanje pri odkrivanju molekul, usmerjenih v do zdaj za zdravila še nedostopne tarče.« 

Plod sodelovanja je Novartis-Berkeleyjev Center za proteomiko in kemijske tehnologije s sedežem v laboratorijih Univerze Berkeley, ki podpira skupne raziskovalne projekte Novartisovih znanstvenikov in znanstvenikov z Univerze Berkeley. Projekti izkoriščajo tehnologijo kovalentne kemoproteomike, ki hitro mapira lokacije na proteinskih tarčah, vključno s tistimi, ki veljajo za »nedostopne« – kjer bi spojine lahko tvorile trajne vezi in tem nudile izhodišča za nova zdravila. 

»Še nikoli nam ni uspelo raziskati tega, čemur pravimo proteom, torej skupnosti več kot 20.000 proteinov v telesu, tako široko, tako globoko in tako hitro,« je dejal strokovnjak kovalentne kemoproteomike, Daniel Nomura, direktor centra in izredni profesor kemije, molekularne in celične biologije ter prehranskih znanosti in toksikologije na Univerzi Berkeley. »Združevanje tehnoloških prebojev v proteomiki in kemiji nam omogoča zamišljanje ustvarjanja spojin, ki bi vezale vsak znani protein v telesu, predvsem tiste, ki so podlaga resnim boleznim, kakršna je rak.« 

Naveza Novartis-Univerza Berkeley bo raziskala tudi možnost nastajajočih terapevtikov, znanih kot razgrajevalci, ki vključujejo uporabo bifunkcionalnih molekul. Te se vežejo na terapevtske tarče na enem koncu, na drugem pa na ključno komponento v celičnem naravnem sistemu odstranjevanja proteinov. Testirati nameravajo, ali bi tehnologija kovalentne kemoproteomike lahko pomagala skrajšati čas, potreben za ustvarjanje potencialnih razgrajevalcev, z nekaj let na nekaj mesecev. 

»Tradicionalne spojine zdravil se na proteine vežejo na mestih, ki povzročijo motnje v delovanju, vendar pa veliko tarč nima teh mest funkcionalnih vezav,« je povedal John Tallarico, vodja kemijske biologije in terapevtike na Novartisovem Inštitutu za biomedicinske raziskave. »Razgrajevalci so drugačni, saj se lahko vežejo na terapevtske tarče na nefunkcionalnih mestih in sprožijo uničenje tarčnih proteinov, kar povzroči motnje njihovega delovanja.« 

Drugi vidiki sodelovanja vključujejo presejanje naravnih sestavin izdelkov in uporabo sistema kovalentne kemoproteomike za odkrivanje njihovih tarč, razumevanje mehanizma delovanja in razvijanje nove platforme tehnologije, kar bi omogočilo odkrivanje spojin, ki bi se vezale na večje število proteinov.