Driska in druge črevesne težave
Normalno črevesno mikrobioto (mikrofloro) sestavljajo mikrobi (virusi, bakterije, arheje).1 Prevladujejo za človeka koristne bakterije, ki so naravno prisotne na črevesni sluznici in pomagajo ohranjati zdravje črevesja ter s tem celotnega organizma. Žal je v današnjem času, ko se večinoma prehranjujemo nepravilno, uživamo pasterizirano in termično obdelano hrano, smo pod stresom ali se zdravimo z antibiotiki, vedno težje ohranjati zdravo črevesno mikrobioto (mikrofloro).2 Zato se vse pogosteje dogaja, da se ravnovesje med dobrimi in slabimi mikrobi poruši in takrat se lahko pojavi disbioza, ki se kaže kot prebavne težave (zaprtje, driska) ali oslabljen obrambni sistem organizma, če jih naštejemo samo nekaj.3
Uravnavanje črevesne mikrobiote s probiotiki
Probiotiki so le živi mikroorganizmi, ki v dovoljšnji količini vneseni v telo ugodno vplivajo na naše zdravje in počutje (definicija FAO/WHO, 2001). Dodajanje mlečnokislinskih bakterij v prehrano lahko izboljša prebavo in pomaga varovati črevesno sluznico, v kateri so ključne imunske celice, ki skrbijo za zdravje celotnega organizma.2 Zagotavljajo tudi normalno kislost v črevesju, s čimer preprečujejo razraščanje škodljivih ter pogojno škodljivih mikroorganizmov in večajo obrambno sposobnost črevesne sluznice.4
Kdaj uporabljamo probiotike za preventivno in podporno zdravljenje?
- pri (akutnih) driskah (npr. pri okužbi z rotavirusi)
- pri napenjanju
- pri drugih prebavnih motnjah (ki nastanejo zaradi porušenega ravnovesja črevesne mikrobiote pri virusnih in bakterijskih okužbah prebavil dojenčkov, otrok in odraslih, npr. potovalni driski …)
- pri zdravljenju s protimikrobnimi snovmi (npr. antibiotiki)
Driska
Driska pomeni nenormalno zvečanje iztrebljanja blata ali manjšo gostoto blata ali večje količine blata. Lahko je akutna (manj kot 14 dni) ali kronična (več kot 4 tedne). Vzroki zanjo so lahko različni, npr. sprememba ravnovesja črevesne mikrobiote po uporabi antibiotikov, okužba s škodljivimi mikrobi ali zastrupitev s hrano. Lahko pa je tudi simptom drugih bolezni (netoleranca za sladkorje, npr. laktozo) ali funkcionalnih motenj (sindrom razdražljivega črevesja).5
Izsušitev (dehidracija) je pogosta posledica driske in se običajno kaže z naslednjimi znaki: občutek žeje in suhih ust, glavobol, utrujenost, pospešen srčni utrip, manjša napetost kože … Nevarnost dehidracije je še zlasti velika pri dojenčkih in majhnih otrocih, saj pri njih nastopi zelo hitro, ter pri starostnikih, ki jemljejo zdravila za povečano izločanje urina (diuretiki). Ob izgubi vode se lahko pridruži še neravnovesje elektrolitov (soli) v telesu5 in izgubi mikronutrientov (vitaminov in mineralov).6
Kako si lahko pomagamo?
Težave pri driski lahko omilite:
- Nadomeščajte izgubo vode in elektrolitov, s čimer preprečite izsušitev organizma.5
- Uživajte izdelke s probiotičnimi mikroorganizmi (npr. Linex®, Linex® Forte, Linex® Linbi), da uravnate porušeno črevesno mikrobioto, in to dokler se simptomi ne izboljšajo.
- Uživajte manj mastno in manj sladko ter nepekočo hrano. Izogibajte se napitkom, ki vsebujejo kofein.5
- Ustrezno nadomestite izgubo mikronutrientov (vitaminov in mineralov).
- Skrbite za ustrezno prehranjenost telesa, saj so ob aktiviranem imunskem sistemu potrebe po energiji zvečane.7, 8
Če se driska v dveh dneh kljub ukrepom ne izboljša, je treba obiskati zdravnika.
Če gre za driske, pri katerih so vzrok virusne ali bakterijske okužbe, je pomembna tudi preventiva. Poleg strožjih higienskih ukrepov (redno umivanje rok, razkuževanje toaletnih prostorov)5 lahko jemljete tudi probiotične izdelke, ki okrepijo črevesno mikrobioto.
Viri:
- 1. Sekirov I. in sod. Gut Microbiota in Health and Disease. Physiol Rev 2010; 90: 859–904.
- 2. Bixquert Jiménez M. Rev Esp Enferm Dig 2009; 101: 553-564.
- 3. Woodmansey, J App Microbiology 2007; 102: 1178-1186.
- 4. Ciorba MA. Perspectives in clinical gastroenterology and hepatology. clinical gastroenterology and hepatology 2012; 10: 960–968.
- 5. Walker PC. Ch. 16 Diarrhea. v Kirinsky DL. in sod. Handbook of Nonprescription Drugs. An interactive approach to Self-Care. 17th Edition. AphA, Washington, DC.
- 6. National Research Council (US) Subcommittee on Nutrition and Diarrheal Diseases Control. Nutritional Management of Acute Diarrhea in Infants and Children. Washington (DC): National Academies Press (US); 1985.
- 7. Buttgereit in sod. Immunol. Today 2000; 21: 192–199. 8. Straub. Nature Reviews, Rheumatology; 2017; 13: 743-751.
