Odkrivanje raka dojke

Presejanje

Organizirano presejanje ogroženih skupin omogoča zgodnje odkrivanje raka dojk, zgodnejše zdravljenje in manjšo umrljivost. 

Samopregledovanje

Vsaka ženska bi si morala enkrat na mesec sama pregledati dojke, da bi ugotovila morebitne spremembe. Vsaka sprememba še ni znak raka. Vozličavost dojk je dokaj pogosta. Nastane zaradi sprememb v žleznih delih dojke, ki se pogosto razširijo v večje prostore, napolnjene s tekočino (to so ciste), in v njeno stromo, kjer pride do razraščanja veziva (to imenujemo fibroza). Vedeti je treba tudi, da se dojke med menstruacijskim ciklom spreminjajo, seveda pa tudi med nosečnostjo in dojenjem. Spreminjajo se tudi s starostjo.

Pozornost je potrebna, če je zatrdlina tipna, je vedno na istem mestu in se ne spreminja z menstruacijskim ciklom. Sumljive so spremembe kože, bradavice, izcedek iz dojke. V takih primerih je nujno takoj obiskati zdravnika.

Klinični pregled dojk

Zdravnik, ki ima veliko izkušenj s pregledovanjem dojk, lahko s kliničnim pregledom dojk in bezgavčnih lož deloma loči benigne spremembe od morebitnega raka. S konicami prstov zdravnik tiplje obe dojki ter pazduho in področje ključnice. Zatrdlino je možno zatipati šele, ko zraste na velikost graha. Tak pregled vsekakor ne daje zanesljive diagnoze. Glede na klinično sliko se zdravnik odloči za dodatne preiskave, navadno za mamografijo in/ali biopsijo s tanko iglo.

Diagnostične preiskave

Mamografija

Mamografija je rentgensko slikanje dojk, ki se uporablja za diagnostično pojasnitev tipnih sprememb v dojki ali pa za presejalne preglede.

Mamografsko slikanje poteka tako, da se dojka stisne med dve plošči in slika v dveh smereh: od zgoraj navzdol in od zunaj navznoter. Slikanje traja približno pol minute. Po potrebi se radiolog, ki odčita mamografske slike, odloči še za dodatna rentgenska slikanja, npr. slikanje pod drugačnim kotom, slikanje s stisnjenjem (kompresijo), ciljano slikanje s povečavo ali za katero drugo slikovno preiskavo.

Preiskava dojk z ultrazvokom

Ultrazvok je dopolnilna preiskava. Zdravnik slike gleda na zaslonu. Iz slike je običajno razvidno, ali gre pri zatrdlini za cisto, napolnjeno s tekočino (kar ni rak), ali za trdno maso (pri čemer lahko gre za rakavo spremembo, vendar to ni nujno). Pri zgodnjem odkrivanju raka je ultrazvok manj zanesljiv kot mamografija. Pomemben je pri mladih ženskah, pri katerih so dojke zaradi obilice žleznega tkiva mamografsko manj pregledne.

Magnetnoresonančna tomografija

Magnetnoresonančna tomografija (MRT) je prav tako dopolnilna preiskava pri diagnostiki bolezni dojk. Uporablja se z namenom, da bi naredili podrobnejše posnetke tkiva dojk. Pred izvedbo magnetnoresonančne tomografije se vbrizga kontrastno sredstvo. Pomembna je predvsem takrat, ko z drugimi diagnostičnimi preiskavami ne dobimo zadovoljivih podatkov in pri ženskah s silikonskimi vsadki, še posebej če sumimo na njihovo poškodbo.

Biopsija

Biopsija je preiskava, pri kateri odvzamemo tekočino ali tkivo. Tkivo lahko odvzamemo iz spremembe, ki jo preiskovalec tipa pod prsti ali iz netipne spremembe, vidne na mamografiji, ultrazvoku ali drugi slikovni preiskavi. V tem primeru naredi zdravnik ultrazvočno vodeno ali rentgensko vodeno biopsijo.

Vrste biopsij:

• Aspiracijska biopsija  s tanko iglo: Zdravnik uporabi tanko iglo, s katero posrka celice iz sumljivega področja v dojki. Citolog pregleda aspirat, pridobljen pri taki biopsiji, pod mikroskopom.
• Aspiracijska biopsija  z debelo iglo: Pri tovrstni biopsiji se uporabi igla z debelejšo svetlino (lumnom), ki omogoča odvzem stebrička tkiva. Pri tako odvzetem vzorcu ni vidna samo vrsta celic, ampak tudi struktura tkiva (histologija).
• Kirurška biopsija: Kirurg z operacijo izreže sumljivo spremembo v dojki, bodisi v celoti (ekcizijska biopsija) bodisi deloma (incizijska biopsija). Odvzeto tkivo pod mikroskopom pregleda patolog.

Patohistološki pregled

Pregled tumorskega tkiva pod mikroskopom in imunohistokemične preiskave omogočijo opis naslednjih lastnosti:

1. Invazivnost:
   1. Neinvazivni rak: rakave celice so prisotne samo v epiteliju izvodil ali mešičkov žleznega tkiva dojke. Ne rastejo preko ovojnice in ne zasevajo v oddaljene organe.
   2. Invazivni rak: rakave celice so prebile bazalno membrano in rastejo v stromo dojke. Imajo lastnost, da lahko zasevajo v oddaljene organe.
2. Tip tumorja:
   1. Duktalni karcinom: vznikne v mlečnih izvodilih (duktusih).
   2. Lobularni karcinom: vznikne v režnjih (lobulih).
   3. Drugi karcinomi: so redki.
   4. V dojki se lahko, vendar zelo redko, razvijejo sarkomi in maligni limfomi.
3. Stopnja diferenciacije tumorja: lahko so dobro, srednje ali slabo diferencirani.
   Celice dobro diferenciranega tumorja imajo relativno normalen izgled in se počasi delijo in širijo. Dobro diferencirani tumorji imajo zato boljšo prognozo.
   Celice slabo diferenciranega tumorja so zelo spremenjene, hitro rastejo in se širijo, zato so slabo diferencirani tumorji povezani s slabšo prognozo.
4. Hormonska odvisnost: določijo se estrogenski receptorji (ER) in progesteronski receptorji (PR). Pomembni so za odločitev o hormonskem zdravljenju, ki je potrebno pri bolnicah s pozitivnimi hormonskimi receptorji. Med hormonsko odvisne tumorje štejemo vse tiste, pri katerih vsaj 1 % celic izraža receptorje ER ali PR.
5. Prisotnost receptorja ali prevelika izraženost gena za rastni dejavnik tipa 2 (HER-2): receptorji se določijo z imunohistokemičnim barvanjem, pomnožitev gena pa s flurescentno hibridizacijo in situ (FISH).

Besedilo je  recenzirala doc. dr. Simona Borštnar.