Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Zvišan krvni tlak ali hipertenzija

Hipertenzija je bolezen.

Visok krvni tlak ali hipertenzija je bolezen, ki navadno ne povzroča težav. Čeprav poteka nemo, jo je treba zdraviti. Če tega ne storimo, obstaja večja verjetnost za pojav: možganske kapi, srčnomišičnega infarkta, odpovedi ledvic in drugih zapletov.

Kaj je krvni tlak?

Krvni tlak zagotavlja primeren pretok krvi v ožilju. Pretok krvi mora zadostiti potrebe organov po kisiku in hranilnih snoveh, ki so potrebni za normalno delovanje.

Višino krvnega tlaka določata dve vrednosti:

  • višja vrednost ali sistolični tlak je tlak v arterijah med srčnim utripom, ko se srce skrči in iztisne kri v ožilje;
  • nižja vrednost ali diastolični tlak je tlak v arterijah med dvema utripoma, v času relaksacije srca.

Vrednosti krvnega tlaka zaradi enostavnosti še vedno izražamo v milimetrih živega srebra (mmHg).

Kdaj je krvni tlak zvišan?

Krvni tlak ni ves čas enak; spreminja se s spreminjanjem telesnega položaja, odvisen je od telesne aktivnosti, višji je podnevi, med spanjem pa se zniža.

Krvni tlak se zviša nad normalne vrednosti tudi ob razburjenju, strahu, bolečini, med telesno obremenitvijo in podobno, vendar se kmalu po prenehanju dražljaja zniža na izhodiščno raven. V teh primerih gre za povsem normalno reakcijo organizma, ki se pojavlja pri zdravih osebah in tudi pri bolnikih s hipertenzijo.

Krvni tlak je zvišan, če je sistolični krvni tlak enak ali višji kot 140 mmHg, diastolični krvni tlak pa enak ali višji kot 90 mmHg.

Medicinski izraz za trajno zvišan krvni tlak je arterijska hipertenzija.

Razvrstitev arterijske hipertenzije glede na višino krvnega tlaka:

sistolični krvni
tlak (mmHg)
diastolični krvni
tlak (mmHg)
optimalni krvni tlak
pod 120
pod 80
normalni krvni tlak
120-129
80-84
visoko normalen krvni tlak
130 -139
85 -89
arterijska hipertenzija
≥140
≥90

Mejo med normalnim in visokim krvnim tlakom so postavili na osnovi raziskav, s katerimi so potrdili, da se z naraščanjem krvnega tlaka zbolevnost zvečuje.

Priporočene vrednosti krvnega tlaka za posebne skupine bolnikov:

ciljni krvni tlak v ambulanti
arterijska hipertenzija
pod 140/90 mmHg
bolniki s sladkorno boleznijo
pod 140/85 mmHg
bolniki z možganskožilnimi boleznimi
pod 140/90 mmHg
bolniki po miokardnem infarktu
pod 140/90 mmHg
bolniki s koronarno srčno boleznijo (angina pektoris)
pod 140/90 mmHg
bolniki s periferno arterijsko boleznijo
pod 140/90 mmHg
bolniki s kronično ledvično boleznijo
pod 140/90 mmHg
bolniki s srčnim popuščanjem
okoli 140/90 mmHg
starejši bolniki
  - nad 80 let z začetnim SKT ≥160 mmHg
140-150/90 mmHg
  - pod 80 let z začetnim SKT ≥160 mmHg
140-150/90 mmHg
  - pod 80 let in v dobri fizični kondiciji
<140/90 mmHg
  - oslabeli starejši bolniki pod 80 let
individualna prilagoditev ciljnih vrednosti

Povzeto po Smernicah za obravnavo arterijske hipertenzije Evropskega združenja za hipertenzijio (ESH) in Evropskega združenja za kardiologijo (ESC) 2013

Zakaj je visok krvni tlak škodljiv?

Dolgotrajno zvišan krvni tlak lahko povzroči okvare ožilja, srčno odpoved, srčnomišično in možgansko kap, ledvično odpoved in druge zaplete.

V večini primerov vzroka arterijske hipertenzije ne poznamo in je ne moremo ozdraviti, lahko pa z ustreznim zdravljenjem znižamo krvni tlak na normalne vrednosti in s tem odložimo ali celo preprečimo nastanek zapletov zaradi trajno zvišanega krvnega tlaka.

Kako odkrivamo in nadzorujemo arterijsko hipertenzijo?

Arterijska hipertenzija običajno ne povzroča težav, zato jo lahko odkrijemo le z merjenjem krvnega tlaka. Da bi z gotovostjo potrdili, da je krvni tlak trajno zvišan, je dobro, da si ga sami merite doma (navodila za merjenje).

Krvni tlak merimo običajno na nadlahti pri sedečem preiskovancu, občasno pa tudi pri ležečem oziroma stoječem, s sfigmomanometrom (lahko pa tudi z drugimi merilniki krvnega tlaka). Paziti moramo, da krvni tlak merimo z manšeto, ki ustreza obsegu preiskovančeve nadlahti.

Pri postavitvi diagnoze in spremljanju učinkovitosti zdravljenja so nam v veliko pomoč tudi podatki iz dnevnika meritev krvnega tlaka.

Priporočamo vam, da se pred nakupom o izbiri merilnika krvnega tlaka in primerni širini manšete posvetujete z zdravnikom, ki vas bo naučil tudi pravilnega merjenja. Za točnost meritev poskrbite z rednim umerjanjem merilnika.

Viri:

  • - B. Salobir. Zdravje ni igra na srečo. Kaj naj bi vedeli o arterijski hipertenziji? Ljubljana: Lek; 2002.
  • - Dolenc P. Kako si pravilno izmeriti krvni tlak. Ljubljana: Lek; 2011.
  • - Berkov R, et al. Veliki zdravstveni priročnik za domačo uporabo. Ljubljana: Mladinska knjiga; 2002.
  • - Švab I, Rotar D. Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine, SZD; 2002.
  • - Kocjančič A, et al. Interna medicina. Ljubljana: Littera picta; 2005.
  • - 2013 ESH/ESC Guidelines for the management of arterial hypertension: The Task Force for the management of arterial hypertension of the European Society of Hypertension (ESH) and of the European Society of Cardiology (ESC). Eur Heart J. 2013 Jul; 34(28): 2159-219.
  • - P. Dolenc. Zbornik/XXII. Strokovni sestanek Sekcije za hipertenzijo, Ljubljana, 6. december 2013. Slovensko zdravniško društvo, Sekcija za hipertenzijo, 2013.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.