 
|
|
Galerija Lek, 18. avgust - 5. september 2005
Podobe ujete v porcelan
V četrtek, 18. avgusta, je v Galeriji Lek potekalo odprtje razstave
del akademske kiparke Alenke Viceljo. Umetnica se je na tokratni
razstavi predstavlja s porcelanskimi reliefi, redko tehniko v
kiparstvu, prežetimi z erotiko in odnosom med žensko in moškim.
"Kiparka, brez predsodka direktnosti, v ospredje najpogosteje
postavlja tematsko dogajanje z neposredno erotično
konotacijo. Erotičnost, ki je pri avtorici v različnih oblikah pogosta
in ustaljena vsebinska iztočnica, se običajno kreira kot fabulativna
implikacija erotično usmerjenih zgodb. Včasih svojo izpovednost sicer
"ovija" v mitološke, biblične, literarne zgodbe, vendar
izpostavljenost ženskega fizisa konspirativno razgrinja njeno
feminilno identiteto oziroma gre v stiku dveh principov, moškega in
ženskega, za postavljanje ideje izhodišča. Popolna vzajemnost enotne
eksistencialnosti se dogaja na širokem področju intimnosti
individualnega," je v predstavitvi avtoričinega dela med drugim
povedal likovni kritik Dejan Mehmedovič.
Dogodek, ki je za poletni čas pritegnil lepo število ljubiteljev
umetnosti, je s svojim blagozvočnim petjem obogatila Metka Bertalanič.
Razstava del akademske kiparke Alenke Viceljo bo na ogled do
5. septembra.
Alenka Viceljo
Pričujoča razstava akademske kiparke Alenke Viceljo postavlja pred
gledalca niz umetnin, ki precej pregledno označujejo avtoričino delo v
smislu značilne izvedbene forme kot vsebinske opredelitve. Pred nami
so nenavadne, "posebne slike", artefakti, izvedeni iz
porcelana. Tematika, ki je v obravnavi umetničinega dela in
najpogosteje usmerja njene vsebinske problematike, se precej
neposredno dotika odkrivanja ženskosti (samozavedanja), odnosa
moški-ženska (medspolnega) in erotike (spolnosti).
Porcelan se v kiparstvu, kljub lastni težavni obvladljivosti, kot
gnetljiva modelacijska zmes običajno uporablja za izvedbo plastičnih
objektov - tridimenzionalnih skulptur. Nesporna in evidentna popolnost
uporabljenega materiala, ki se v kiparkinem delu zakoreninja kot
avtorska primarna indikacija, pa je pri Alenki Viceljo usmerjena v
posredniško polje. Material, porcelan, ni uporabljen kot zmes za
modelacijo, ampak kot površina, kot slikovni dvodimenzionalni prostor,
ki ga le ponekod nadgrajujejo drobne linije plitvega reliefa oziroma
manjši elementi izstopajoče značilno oblikovane porcelanske mase.
Natančneje pogledano sta pred nami dva načina izvedbe: površine, ki
ohranjajo reliefnost, torej ploskve izbočene površine in pa ploskve, v
katere avtorica vrezuje, gravira risbo, torej podlage, kjer se likovna
dejavnost manifestira skozi vbočeno linijsko zasnovo. Torej, nad
gladko površino porcelanske mase avtorica le malenkostno
"privzdiguje", linijsko izboči konstitutivno tvarino oziroma
vtke v polje površine posamične specifično avtorsko modelirane
volumske elemente, tako da njeno delo nesporno ohranja vtis
površinskosti, dvodimenzionalnosti, podobe.
V obsegu materiala prihaja do izraza predvsem površinski efekt:
gladkost, odblesk, prosojnost ... Pomembna je risba kot prvenstveni
element formovne prepoznavnosti, saj ji kiparka posveča veliko
pozornosti, hkrati pa se ob oblikovanju forme kiparka kreativno izraža
tudi v koloritu. Razpon barvnih prepletov se razvija predvsem v slikah
izbočenega načina, kjer avtorica izvaja določene koloristične posege s
temnejšimi barvami, kot so rjava, siva, črna, ponekod z intarzijami
srebrne ali zlate. Vsekakor kolorit plemeniti pričujoča dela, saj
deluje v smislu izraznostnega dotika vsebine, hkrati pa je v načinu
"barvanja" vidno avtoričino zavedanje kodeksa estetizacije
umetniškega izdelka. "Porcelanske slike" se kot specifični
avtoričini izdelki uvrščajo med dokaj nekonvencionalne likovne
aktivnosti, likovne prakse, kjer je "zavedanje materiala" v
ospredju, medtem ko se komunikacijska percepcija, kot obvezni del
celostnega umetnostnega akta, v kiparkinih stvaritvah reflektira v
posredovanju lepote (estetske vsebnosti) umetniškega objekta.
Obravnavana formovna zastavitev podpira lirično izpoved umetničine
likovne poetike. Kiparka, brez predsodka direktnosti, v ospredje
najpogosteje postavlja tematsko dogajanje z neposredno erotično
konotacijo. Erotičnost, ki je pri avtorici v različnih oblikah pogosta
in ustaljena vsebinska iztočnica, se običajno kreira kot fabulativna
implikacija erotično usmerjenih zgodb. Včasih svojo izpovednost sicer
"ovija" v mitološke, biblične, literarne zgodbe, vendar
izpostavljenost ženskega fizisa konspirativno razgrinja njeno
feminilno identiteto oziroma gre v stiku dveh principov, moškega in
ženskega, za postavljanje ideje izhodišča. Popolna vzajemnost enotne
eksistencialnosti se dogaja na širokem področju intimnosti
individualnega.
Dejan Mehmedovič
O avtorici
Alenka Viceljo je bila rojena 23. aprila 1960 v Ljubljani. Leta
1983 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer
kiparstvo. Predstavila se je na več kot 50-ih samostojnih razstavah v
Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Sodelovala je na več
skupinskih razstavah doma in v tujini. Njena dela so v lasti številnih
cerkva in javnih ustanov v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Največ
ustvarja v porcelanu, predvsem reliefe, ponekod obarvane z rjavo, sivo
in črno ter intarzijami zlate, platinaste in srebrne. Med materiali, s
katerimi ustvarja sta še železo in keramika, aktivna pa je tudi na
področju grafičnega oblikovanja.
Nekaj izmed njenih samostojnih razstav
1982 | Ljubljana - Pen klub
1983 | Ljubljana - Galerija Rdeči mak, Pen klub
1985 | Celje - Dnevi EMO, Ljubljana - IDCO, Iskra Avtomatika
1986 | Celje - Dnevi EMO, Ljubljana - Galerija Lek, Maribor - Salon Rotovž, Sežana - Mala galerija
1987 | Celje - Dnevi EMO, Kočevje - Umetnostni salon, Ljubljana - Pen klub, Ribnica - Petkova galerija
1988 | Kamnik - Salon Interier, Kranj - Galerija Prešernova hiša, Novo mesto - Galerija Krka
1989 | Tinje (Avstrija) - Galerija Sodalitas
1990 | Ljubljana - Galerija ZDSLU
1993 | Ljubljana - Galerija Mit, Tacen - Policijska šola,
1994 | Dobrna - Hotel Toplice, Ljubljana - Galerija Kompas, Maribor - Galerija Ars sacra, Želimje - Gimnazija Želimje
1997 | Kranj - Galerija Prešernova hiša, Ljubljana - Ljubljanski grad (Peterokotni stolp), Vrhnika - Galerija 2
1998 | Ljubljana - Ljubljanski grad (Peterokotni stolp)
1999 | Ljubljana - Ljubljanski grad (Peterokotni stolp)
2000 | Strunjan - Zdravilišče Krka, Velenje - Velenjski grad
2001 | Radovljica - Šivčeva hiša, Trst (Italija) - Generali-Circolo Aziedentale
2002 | Vrhnika - Galerija 2, Izola - Galerija Insula, Ljubljana - Magistrat, Ljutomer - Kulturni center Ivan Trstenjak, Novo mesto - Galerija Kralj
2003 | Udine (Italija) - Castello - Cassa della Confraternita, Malinska (Hrvaška) - Galerija Sveti Nikola
2004 | Tinje (Avstrija) - Galerija Sodalitas, Strunjan - Zdravilišče Krka
2005 | Koper - Pretorska palača, Murska Sobota - Galerija Murska Sobota
Najpomembnejša skupinske razstave
II., III., IV. Svetovni trienale male keramike, Zagreb (Hrvaška)
II., III. Mednarodniex/tempo keramike, Piran
IV. Keramika v Sloveniji 1964 - 2004, Podsreda, Ljubljana
|
|
