Anksioznost
Tesnoba, občutje negotovosti, pričakovanja česa neugodnega, brez stvarnega zunanjega razloga, ki ga spremljajo telesni pojavi, npr. pospešen srčni utrip in pospešeno dihanje, drhtenje, potenje ...

Apatičen
Čustveno otopel, neodziven, brez zanimanja za okolico ali zase.

Bipolarna motnja
Manično-depresivna bolezen, pri kateri se menjavajo obdobja izrazito slabega razpoloženja (depresivna epizoda) z obdobji pretirano dobrega razpoloženja, ko je človek poln energije, samozavesti, je izrazito aktiven s številnimi idejami (manična epizoda).

Fobije
Bojazen pred določenimi bitji, predmeti ali okoliščinami, ki jo tudi bolnik kritično ocenjuje kot nesmiselno, se je pa kot prisile ne more otresti, npr. groza, strah.

Kognitivno-vedenjska terapija
Vrsta psihoterapije, ki se posebno obnese pri zdravljenju motenj, kot so anksioznost in prisilne misli. Vedenje in doživljanje se spreminja na osnovi ravnanja v konkretnih situacijah. Prepoznajo se utečeni vedenjski vzorci, ki v vsakdanjem življenju vodijo do težav in konfliktov, učijo in vadijo se novi načini vedenja.

Kratka psihoterapija
Oblika pogovorne psihoterapije, ki pomaga pri vsakodnevnih odnosih ali spoznavanju možnosti, kako odstraniti izkrivljene negativne misli, ki pogosto spremljajo depresijo.

Medosebna terapija
V to obliko psihoterapije sodijo družinske in skupinske terapije. Zanje je značilno, da vključijo v zdravljenje ljudi, ki živijo skupaj s prizadeto osebo.

Panični napadi
Ena izmed anksioznih motenj. Ob napadu se pojavita hud, intenziven strah ali nelagodje, ki ga spremljajo simptomi kot so težko dihanje, dušenje, omotičnost, slabost, razbijanje srca, pospešen srčni utrip, potenje in tresenje.