Poškodbe so pogost pojav in lahko prizadenejo kogar koli. Pri poškodbah gibalnega sistema so najpogostejše poškodbe mehkih tkiv, med katere sodijo udarnine, natrganine mišic in zvini sklepov.

Udarnine, natrganine

Kadar je poškodba povzročena z majhno silo, npr. z udarcem ali nategom, so običajno poškodovani koža, podkožje in lahko tudi mišice. Govorimo o udarninah in natrganinah mehkih tkiv. Na udarjenem mestu navadno hitro nastaneta modrica in oteklina brez rane na koži, prisotne so bolečine, uporabnost poškodovanega dela telesa pa je omejena.

Zvini

Pri zvinu sklepa pride do natega sklepne ovojnice in obsklepnih vezi. Najpogosteje je poškodovan gleženj. Pojavijo se bolečine, oteklina, lahko podplutba in slabša gibljivost sklepa. Zvini sklepov puščajo za seboj manjšo ali večjo nestabilnost, zaradi česar lahko kasneje že pri majhnih nepravilnih obremenitvah prihaja do otekanja in bolečin.

Kako si lahko pomagate sami?

Pri udarninah, natrganinah in zvinih si lahko učinkovito pomagamo tudi sami. Obstaja skupek postopkov in ukrepov, ki jih ponazarja angleška beseda PRICE (cena), sestavljena iz začetnic ukrepov, ki jih izvajamo pri vsaki takšni poškodbi:

• zaščita poškodovanega mesta (P - protection)
• počitek (R - rest)
• hlajenje (I - ice)
• kompresijsko povijanje (C - compresion)
• dvig poškodovanega uda (E - elevation)

Zaščita in počitek

Zaradi bolečin, ki se pojavijo po poškodbi, človek podzavestno zaščiti boleče mesto tako, da poškodovani del telesa drži v položaju, ki mu bolečine zmanjša, in se izogiba dejavnostim, ki bolečine povečajo. Počitek in zaščita poškodovanega dela telesa sta potrebna, vendar naj bosta pri lažjih poškodbah mehkih tkiv kratkotrajna, da ne pride do zapletov zaradi dolgotrajne nedejavnosti.

Hlajenje

Po poškodbi tkiva se pojavijo oteklina, rdečina in bolečine, na otip je ta predel toplejši. Za hlajenje, s katerim zmanjšujemo tudi oteklino in bolečine, lahko uporabljamo hladne obloge - kriopake, ki jih kupimo ali pa si jih pripravimo doma, hladne kopeli (do 20 stopinj C) in masažo z ledom - kriomasažo.

V hladnih kopelih poškodovani ud kopamo in istočasno razgibavamo 10 do 15 minut (odvisno od temperature vode).

Uporaba kriopakov je enostavna, paziti moramo le, da jih ne polagamo na golo kožo, ampak podnje položimo frotirasto tkanino. Zamenjamo jih, ko se segrejejo. Za kriomasažo si pripravimo led, s katerim krožimo po koži ves čas, da ne pride do omrzlin. Ko postane koža pordela in imamo občutek toplote na mestu masaže (reaktivna hiperemija), s terapijo prenehamo. Običajno to traja pet minut, vendar je čas masaže lahko zelo različen, saj je odvisen od velikosti poškodovanega predela, debeline podkožnega maščevja in globine, v kateri leži poškodovano tkivo.

Hlajenje izvajamo večkrat dnevno, odvisno od prisotnosti otekline, občutka segrevanja poškodovanega dela telesa in bolečin. Točno število hlajenj ni določeno, je pa običajno treba hladiti vsaj pet- do šestkrat dnevno, pogosteje v prvih dneh po poškodbi. Pomembno je, da začnemo s hlajenjem čim prej, najbolje takoj po poškodbi.

Nekateri ljudje slabo prenašajo hlajenje ali pa imajo obolenja, pri katerih je hlajenje prepovedano. V takih primerih in tudi kot dodatno terapijo uporabljamo različna mazila oziroma gele, ki imajo ugoden vpliv na zmanjševanje oteklin, vnetja in bolečin ter se lahko kupijo v lekarnah brez recepta, npr. Ketonal gel. Gel iztisnemo na kožo nad poškodovanim delom telesa in ga z blago masažo vtremo vanjo. Običajno ga uporabimo en- do dvakrat dnevno. Pozorni moramo biti, da je koža na mestu uporabe gela nepoškodovana. Tudi pri obsežnejših modricah oziroma podplutbah, predvsem kadar se tipa zatrdlina v mehkih tkivih, lahko masiramo s kremami, ki pospešijo zmanjševanje podplutb.

Povijanje

Povijanje poškodovanega dela telesa z elastičnim povojem je potrebno pri zvinih sklepov, pri udarninah mehkih tkiv pa ni nujno. Lahko pa nam takšno povijanje olajša uporabo poškodovanega dela, ker s tem zmanjšamo bolečine.

Dvig

Zaradi čisto fizikalnih zakonitosti bomo z dvigom poškodovanega dela telesa nad višino srca zmanjšali oteklino, zato pri sedenju poškodovano nogo položimo na stol ali kavč, pri ležanju pa jo podložimo z blazino. Roka naj nam ne visi ob telesu, ampak naj počiva v višini prsnega koša na mizi ali naslonu naslanjača.

Kdaj k zdravniku

Bogdana Sedej, dr. med., spec. fiziatrinja
Center za medicinsko rehabilitacijo
KC Ljubljana