Poškodbe zaradi ponavljajočega obremenjevanja z drugo besedo imenujemo preobremenitveni sindromi. V zadnjih letih število teh poškodb narašča. Nastanejo kot posledica večkratnega delovanja manjših sil na isti del telesa v različnih časovnih intervalih. So pogost pojav pri športnikih in pri nekaterih poklicih, kot so glasbeniki, zobozdravniki, zlatarji, mesarji, vrtnarji, šivilje, krojači in delavci za tekočim trakom. Tudi redna uporaba računalniških tipkovnic in računalniške miške privede do preobremenitvenih sindromov.

Glavna težava, ki spremlja sindrome preobremenitve, so bolečine. Bolečine nastanejo zaradi vnetja kit na področju njihovega narastišča na kost. Sprva se pojavijo samo ob daljših obremenitvah in prenehajo, ko dejavnost preneha. Ob nadaljnjem, enakem načinu dela ali ukvarjanja s športno dejavnostjo se bolečine povečujejo in ne prenehajo, ko prekinemo z dejavnostjo, ki bolečine povzroči. Zaradi bolečin tako postane moteno izvajanje vsakdanjih opravil (rezanje kruha, umivanje zob, pitje iz kozarca, vožnja avta ...), spremeni se vsakodnevno življenje, težave imamo pri delu v službi. Bolečine pogosto spremlja tudi oteklina prizadetega dela, omejena je gibljivost oziroma so ob gibanju bolečine večje. Lahko se pojavi mravljinčenje in nelagodje, zmanjša se mišična moč.

Najpogostejši preobremenitveni sindromi

Teniški komolec pri rekreativnih igralcih tenisa nastane zaradi ponavljajoče in čezmerne obremenitve mišic iztegovalk zapestja in prstov, ki se priraščajo na nadlahtnico. Bolečine sproži upogib zapestja navzgor proti uporu. Ta sindrom se lahko pojavi tudi pri nešportnikih.

Golf komolec: prizadeta je notranja stran komolca, kjer se bolečine tudi pojavijo. Poleg bolečin sta prisotna tudi slabost zapestja in povečanje bolečin pri upogibanju zapestja navzdol proti uporu.

Tendinitis Ahilove tetive je pogost pri tekačih. Bolečine, ki jih lahko spremljata oteklina in rdečina, se pojavijo pri preobremenjevanju in pretiravanju pri treningu (tek po trdi podlagi ali po hribu navzgor).

Koleno tekačev: tu pride do vnetja iliotibialne vezi, ki poteka po zunanji strani stegna do kolenskega sklepa. Vnetje se pojavi na zunanji strani kolenskega sklepa; bolečine se povečajo med tekom in umirijo pri mirovanju.

Bolečine kolenskega sklepa v predelu pogačice ali pod njo so lahko posledica prevelikih obremenitev ali šibkosti stegenskih mišic. Pogosto se pojavijo pri mladih športnikih (tek, smučanje, kolesarjenje, nogomet).

Bolečine v zapestju nastanejo zaradi vnetja kit (tendinitis) ali sinovialne ovojnice okoli kit kot posledica ponavljajočih se gibov, ki preobremenjujejo majhne mišice v roki (uporaba računalniške miške ali tipkovnice). Vnetje zapestja se pojavi tudi pri kolesarjih, spremljajo pa ga bolečine in oteklina.

Kako si lahko pomagate sami?

V zgodnji fazi je pomembno, da takoj prekinemo z dejavnostjo, ki sproži bolečine. Mirovanje je nujno in potrebno toliko časa, da bolečine popolnoma popustijo. Pomagamo si lahko s povijanjem prizadetega področja. S povojem omejimo gibanje in s tem se bolečine zmanjšajo.

Za zmanjševanje bolečin si pomagamo s hladnimi oblogami ali/in kriomasažo - masažo z ledom. Hladne obloge (lahko v obliki ohlajenih gelov) položimo nad področje, ki nas boli in je oteklo, vendar nikoli direktno na kožo. Pod oblogo lahko položimo tanko tkanino. Obloge zamenjamo, ko postanejo toplejše. Priporoča se hlajenje večkrat dnevno, prve dni bolj pogosto, npr. vsako uro v fazi močnih bolečin. Kasneje, ko hujše bolečine popustijo, lahko hladimo z oblogami na tri do štiri ure. Z masažo z ledom lahko hitro zmanjšamo hude bolečine. Z ledom enakomerno krožno masiramo boleče mesto do pet minut oz. dokler koža ne postane rdeča. Masiramo direktno po koži. Masažo ponavljamo večkrat dnevno in jo kombiniramo s hladnimi oblogami.

Poleg hlajenja lahko uporabimo zdravila v obliki gelov s protibolečinskim in protivnetnim delovanjem, ki se dobijo v lekarni tudi brez recepta (npr Ketonal gel, ki vsebuje ketoprofen in deluje lokalno). Po navodilih prizadeto mesto masiramo. Če pa so bolečine močnejše, je treba vzeti tudi analgetike (Lekadol).

Ko hude bolečine popustijo, lahko začnemo z vajami, s katerimi pospešimo krvni obtok in s tem zdravljenje. Poskusimo narediti vse gibe v prizadetem sklepu v polnem obsegu večkrat dnevno. Šele ko lahko prizadeti del premikamo brez bolečin, sledijo vaje za krepitev poškodovanega tkiva. Težavnost vaj postopno povečujemo, meja je bolečina. Sčasoma poškodovani predel previdno izpostavljamo čim več različnim gibom, težavnost pa stopnjujemo skozi obdobje več tednov.

Z dejavnostjo, ki je povzročila pojav preobremenitvenega sindroma, lahko ponovno začnemo šele tedaj, ko težave popolnoma izginejo. Če se pri izvajanju dejavnosti spet pojavijo bolečine, to pomeni, da smo začeli prezgodaj in da se bomo morali tej dejavnosti izogibati daljše časovno obdobje.

Kdaj k zdravniku

K zdravniku je treba oditi, če bolečine kljub našim ukrepom ne popustijo, če se nad bolečim predelom pojavita rdečina in bolj močna oteklina ali če ne moremo premikati prizadetega dela telesa.

Napisali: asist. mag. Nataša Kos, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, in Bogdana Sedej, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine.

Asist. mag. Nataša Kos, dr. med., spec. fiziatrinja
Center za medicinsko rehabilitacijo
KC Ljubljana