|
Spanje je ena izmed fizioloških funkcij organizma.
Pomena spanja še vedno ne poznamo povsem. V različnih raziskavah so
ugotovili, da je spanje aktiven proces in ne počitek, kot so
menili nekoč. Spanje tudi ni enovito, ampak se ponoči izmenjujejo
različne faze spanja. V posameznih fazah so deli živčevja različno
aktivni, v nekaterih celo bolj kot med budnostjo.
Tudi drugi organski procesi (dihanje, bitje srca, izločanje
hormonov) se ponoči ne ustavijo, ampak je njihov potek odvisen od
različnih faz spanja. Spanje je med drugim pomembno tudi za delitev
celic, rast organizma, vzdrževanje telesne temperature in oblikovanje
spomina.
O nespečnosti govorimo, kadar ima človek občutek, da je premalo
ali preslabo spal.
Nespečnost se kaže na različne načine:
Nespečnost človek zaznava kot občutek slabega spanca. Zaradi
neprespane noči ima težave tudi čez dan: je utrujen, ne more se
zbrati, ima slabši spomin, je razdražljiv in zaspan tudi podnevi.
| Nespeč bolnik ni nikoli zadovoljen niti s svojo nočjo niti s svojim dnevom. Prepričan je, da bi se počutil bolje, če bi ponoči lahko spal. |
|
Da bo vaš zdravnik lažje ocenil vaše spanje, vam predlagamo, da si
natisnete dnevnik
spanja
[Acrobat pdf, 164 Kb] in ga izpolnjenega ob
naslednjem obisku pokažete svojemu zdravniku.
Ali je kratko nočno spanje nespečnost?
Ne, kratko nočno spanje ni bolezen.
Nekdo, ki spi ponoči samo nekaj ur, vendar zaradi tega nima težav
in se podnevi dobro počuti ter lahko opravlja vse dnevne obveznosti,
ni nespečnež! Ljudje spimo različno dolgo, zato je tudi kratko nočno
spanje lahko za nekoga povsem dovolj.
Pri kateri starosti je nespečnost najpogostejša?
Nespečnost je med otroci redka, njena pogostost pa se s
staranjem povečuje.
Spanje se s starostjo spreminja: novorojenček prespi v 24 urah več
kot 16 ur, dveletnik poleg noči prespi še nekaj ur popoldan,
mladostnik je zaspan skoraj ves čas, starostnik pa spanca nikakor ne
najde.
Po 65. letu je nespečnih okoli 25 % moških in 40 % žensk. Slabše in
pogosto prekinjeno spanje je pri starejših normalen fiziološki pojav.
| Skupen čas spanja se v starosti zmanjša, nočno spanje se pomakne v zgodnejše večerne ure, jutranja prebujanja so zgodnejša. |
|
Katere vrste nespečnosti poznamo?
Nespečnost lahko delimo na več vrst:
- človek ne more zaspati (nespečnost uspavanja)
- pogosta prebujanja med spanjem
- prezgodnje jutranje prebujanje
Tesnoba, razmišljanje o raznih stresnih dnevnih dogodkih, nemir,
strah in napetost pogosto povzročijo, da človek ne more in ne more
zaspati. Močno otežen začetek spanja imenujemo nespečnost
uspavanja.
Pogosta nočna prebujanja so lahko posledica različnih
bolezenskih stanj (kronični bolečinski sindrom, posledica odvajanja
vode zaradi bolezni prostate, vnetje sečil ...) ali drugih vzrokov v
okolju (pogosto prebujanja zaradi otroškega joka, vstajanje zaradi
nege starejšega ali hudo bolnega bolnika, smrčanje partnerja ...).
Zgodnje jutranje prebujanje je največkrat posledica
depresije.
Kako dolgo lahko traja nespečnost?
Nespečnost glede na čas trajanja delimo na:
Kratkotrajna nespečnost traja od nekaj noči do enega
tedna. Vzroki zanjo lahko izvirajo iz okolja, npr. strah pred izpitom,
stresni dogodek, bolezen v družini ... Ob prenehanju vzroka nespečnost
največkrat izgine, lahko pa traja še naprej in sčasoma preide v
kronično, dolgotrajno nespečnost.
Kadar nespečnost traja do treh tednov je to prehodna
nespečnost. Lahko je posledica hujšega stresnega dogodka,
npr. smrt v družini, izguba službe ...
Kronična nespečnost
Najpogosteje nespečnost obstaja v kronični obliki. Vzroka se
ponavadi ne spominjamo več ali pa ga ne prepoznamo (skrb za bolnega
otroka, bolečine). Ponavadi so bolniki zaradi svojega nespanja zelo
zaskrbljeni, počasi se razvije začarani krog: bolj ko poskušajo
zaspati, bolj so zaradi tega vznemirjeni in s tem se zmanjša možnost,
da bi zares zaspali. Spanje se počasi slabša, dokler ni bolnikova
glavna in edina misel želja, da bi se dobro naspal - prav to pa
preprečuje, da bi se to zares zgodilo.
Ti bolniki ponavadi lahko zaspijo v drugačnih okoliščinah, ko ne
razmišljajo o tem, kako bodo zaspali, npr. med gledanjem televizije,
ob branju, med vožnjo ... Tudi v neznanem okolju, npr. v hotelu,
bolnišnici, na dopustu, spijo bolje kot doma.
Ali je lahko nespečnost simptom druge bolezni?
Da, nespečnost je lahko simptom druge bolezni.
Nespečnost je lahko posledica različnih bolezni, kot so
astma, okužbe sečil, bolezni srca in ožilja, motnje v delovanju
ščitnice.
Moteno spanje je lahko tudi znak psihičnih bolezni, kot sta
anksioznost in depresija. Anksiozni ljudje se največkrat bojijo
postelje, zvečer težko zaspijo, pred spanjem podoživljajo različne
težave. Depresivni bolniki pa se zgodaj zjutraj prebujajo in nikakor
več ne najdejo spanca.
Vzrok nespečnosti so lahko tudi motnje spanja, kot so:
- občutek nemira v spodnjih okončinah pred spanjem
- enakomerno ponavljajoči se gibi udov v spanju s pogostimi nočnimi prebujanji
- smrčanje s premori dihanja med spanjem
Nespečnost je lahko tudi posledica jemanja različnih
zdravil, ki spremenijo spanje. Dolgotrajno prejemanje uspaval v
neprimernih odmerkih lahko povzroči obraten učinek - nespečnost. Pri
takih bolnikih je treba uspavalo postopno ukiniti.
Če se nespečnost pojavi kot posledica neke druge bolezni, je treba
najprej zdraviti bolezen, ki je povzročila nespečnost.
| Kadar obstaja možnost, da slabo spite zaradi druge bolezni, obiščite svojega zdravnika in se o tem pogovorite z njim. |
|
 |
