Publikacija v pdf formatu [Acrobat pdf, 1177 Kb]

Avtor besedila: izred. prof. dr. Bojana Beović, dr. med.

Na površini naše kože in sluznic so stalno prisotne številne bakterije, ki nam ne škodujejo, ampak celo koristijo (npr. pri prebavi, preprečevanju vdora škodljivih mikroorganizmov ...). Včasih pa se zgodi, da bakterije, ki so že v telesu, na njegovi površini ali vanj zaidejo, izzovejo bolezen. Našemu obrambnemu sistemu velikokrat uspe, da nas ubrani pred povzročitelji bolezni ali jih uniči. Če so bakterije preveč agresivne ali je njihovo število zelo zvečano, lahko premagajo naše obrambne mehanizme in pojavijo se bolezenski znaki.

Bakterije lahko povzročijo bolezenske težave tudi, kadar naše obrambne sposobnosti oslabijo. Ob pojavu bolezni si v boju proti bakterijam pomagamo z antibiotiki.

Povzročitelji bolezni so poleg bakterij (bakterijska okužba) lahko tudi virusi (virusna okužba) in redkeje glive (glivna okužba). Tudi za te okužbe so v nekaterih primerih na voljo učinkovita zdravila, ki pa ne spadajo med antibiotike. Glive povzročajo različna vnetja, najpogosteje na koži, pri ljudeh s šibkejšim obrambnim sistemom pa tudi drugod po telesu. Pri glivnih okužbah pomagajo zdravila, ki se imenujejo antimikotiki in so na voljo v obliki mazil, tablet ali injekcij.

Različne vrste okužb lahko povzročajo tudi virusi. Za bolezenske znake, kot sta nahod in kašelj, so največkrat krivi prav virusi. Pri virusni okužbi antibiotik ne pomaga, zato ga zdravnik ne bo predpisal. Lahko pa se zgodi, da imate sprva le nedolžen nahod, a se po nekaj dneh vaše počutje poslabša, vročina in/ali kašelj se spet pojavita, lahko celo v hujši obliki. Če je tako, vas je verjetno poleg virusa "napadla" še bakterija. Če bo zdravnik presodil, da se je virusni pridružila še bakterijska okužba, se bo odločil za zdravljenje z antibiotiki.