Domov
English kazalolekov spletvprašajte nassamo besedilo
 


Alergije
Astma
Bolečina
Depresije
Dihala
Gibala
Gripa in prehlad
Imunski sistem
Klimakterične težave
Nespečnost
Okužbe
Prebavila
Prostata
Srce in ožilje
Stres


Uporabni nasveti
Pogosta vprašanja in odgovori
Alergije na sonce
Bolečine
Bolečine v mišicah in sklepih
Driska
Glavobol
Imunski sistem
Nahod
Osteoartroza
Prednovoletni napotki
Prehlad
Potovalna lekarna
Stres
Vnetje žrela
Zaprtje na potovanju
Želodčne težave
Nasveti za uporabo zdravil
O zdravilih
Časopis Skrbimo za svoje zdravje
Medicinski e-slovar


Helena Strašek
01 580 2938
01 568 5331
samozdravljenje




Lek | Skrb za zdravje | Pogosta vprašanja in odgovori | Driska
natisni stran

 

Kako si lahko pri driski pomagamo sami?
Drisko, ki jo povzroči virusna ali bakterijska okužba, lahko lajšamo sami le, če je nenadna, kratkotrajna (nekaj dni do največ enega tedna), blaga ali zmerna (odvajanje blata do šestkrat na dan). Prvi korak pri samozdravljenju je nadomeščanje izgubljene tekočine in soli (elektrolitov) s posebej za ta namen pripravljenimi raztopinami soli, ki jih po zdravniškem receptu pripravijo v vsaki lekarni. Na preprost način pa lahko rehidracijsko raztopino pripravimo sami: 5 jedilnih žlic belega sladkorja (saharoze), 1 čajna žlička kuhinjske soli (NaCl), 1 liter prekuhane vode, sok 2 pomaranč ali 2 grenivk. Tem lahko izboljšamo okus s sokom ene sveže iztisnjene pomaranče na liter raztopine. Dobro je, da prve dni uživamo nemastno in nezačinjeno hrano z malo vlakninami (riž, banane, krompir) in ne pijemo gaziranih pijač. Zaradi okužbe porušeno ravnovesje črevesnih bakterij lahko obnovimo z uživanjem naravnih živih mlečnokislinskih bakterij, ki jih vsebujejo kapsule Linex®.
Kapsule Linex® so na voljo v lekarnah brez recepta. Samozdravljenje driske ni primerno za bolnike s kroničnimi boleznimi (sladkorno boleznijo, aidsem) in tiste, pri katerih je imunska sposobnost organizma zmanjšana, pri starejših bolnikih, nosečnicah, doječih materah in otrocih, mlajših od treh let. Samozdravljenje moramo končati in obiskati zdravnika, če se bolezenski znaki po dveh dneh poslabšajo ali bistveno ne izboljšajo, če imamo temperaturo nad 38°C, opazimo v blatu kri ali sluz, hujšamo, bruhamo ali imamo hude bolečine v trebuhu.

Kaj so mlečnokislinske bakterije?
Mlečnokislinske bakterije so mikroorganizmi, ki presnavljajo mlečni sladkor in so tudi v našem širokem (debelem) črevesju. Pomagajo nam presnavljati hrano, izdelujejo določene vitamine (B in K) in organske kisline, spodbujajo imunski sistem in zavirajo razrast škodljivih mikroorganizmov. V zdravem črevesju živijo različne vrste črevesnih bakterij v ravnovesju. Razrast škodljivih bakterij povzroči črevesne težave (drisko in napenjanje). Lajšamo jih lahko z uživanjem naravnih mlečnokislinskih bakterij (v kapsulah Linex®), ki poselijo naše črevesje in ponovno vzpostavijo ravnovesje črevesne mikroflore.

Zakaj imamo med jemanjem antibiotikov črevesne težave in kako si lahko pomagamo sami?
Antibiotiki uničujejo določene vrste bakterij v našem organizmu, med drugim tudi nekatere koristne in za življenje potrebne bakterije v črevesju. Tako se lahko razrastejo proti antibiotiku odporne bakterije in glive, ki povzročijo črevesne težave. Za lajšanje driske in napenjanja lahko uporabimo naravne mlečnokislinske bakterije (Linex®), ki ponovno poselijo črevesje in tako obnovijo porušeno ravnovesje črevesne mikroflore. Če pa se driska po dveh dneh samozdravljenja ne izboljša ali se celo poslabša, je treba obiskati zdravnika, da bo poiskal vzrok težav ali predpisal drug antibiotik.

Kakšne so lahko posledice driske?
Posledice driske so lahko dehidracija (izsušitev organizma), neravnovesje soli (elektrolitov) v telesu in porušena črevesna mikroflora. Dehidracija in neravnovesje soli v telesu sta najnevarnejša zapleta driske. Nastaneta zaradi poškodovane črevesne sluznice, ki ni sposobna normalno vsrkati ali izmenjevati hranilnih snovi, soli in vode. Skupine ljudi, ki jih dehidracija še posebej ogroža, so: dojenčki, mali otroci, starejši bolniki, bolniki s kroničnimi boleznimi (srčnožilna, ledvična, sladkorna bolezen), nosečnice in doječe matere. Ti naj se zdravijo le pod zdravnikovim nadzorom.
Dehidracijo in neravnovesje soli v telesu preprečujemo s pitjem velikih količin tekočine, ki ima primerno sestavo soli in sladkorjev. V lekarnah lahko v ta namen pripravijo prašek za pripravo rehidracijske raztopine po zdravniškem receptu. "Domačo" rehidracijsko raztopino pa si lahko pripravimo tudi sami, tako da v 1 litru prekuhane vode raztopimo 5 jedilnih žlic belega sladkorja (saharoze) in 1 čajno žličko kuhinjske soli (NaCl), za izboljšanje okusa pa dodamo sok 2 pomaranč ali 2 grenivk. Zaradi driske porušeno ravnovesje črevesne mikroflore lahko obnovimo z naravnimi mlečnokislinskimi bakterijami (Linex®), ki jih uživamo še en teden po prenehanju driske.

Kako lajšati drisko pri otrocih?
Driska pri otrocih ponavadi nastane zaradi virusne okužbe (rotavirusi, norovirusi) in običajno ne traja več kot tri dni. Redkeje se pojavi zaradi bakterijske ali parazitske okužbe. Pri otrocih, mlajših od treh let, driske ne zdravimo sami doma brez zdravniškega nadzora. Pri starejših otrocih pa jo lahko lajšamo podobno kot pri odraslih. Prvi korak je preprečevanje dehidracije (izsušitev) organizma z dajanjem raztopin, sladkorja (glukoze) in elektrolitov (soli), kot je opisano zgoraj. Če otrok bruha ali zavrača tekočino, mu dajemo raztopino po žlički, in to čim pogosteje. Raztopini lahko okus izboljšamo s sokom sveže stisnjene pomaranče. Posebna prehrana ni potrebna, vseeno pa naj ne uživajo mleka, gaziranih pijač in mastne, sladke in začinjene hrane. Za obnovo črevesne mikroflore lahko dajemo otrokom kapsule z naravnimi mlečnokislinskimi bakterijami (Linex®), ki jih dobimo v lekarni brez recepta. Otrokom, ki ne morejo pogoltniti kapsule, lahko njeno vsebino stresemo na žličko in pomešamo z nekaj tekočine.
Če imajo otroci hude krče v trebuhu, krvavo ali sluzavo drisko, temperaturo nad 38°C, obilno bruhajo, so hudo izsušeni (izločajo malo seča, nimajo solz, se jim vrti) ali imajo druge kronične bolezni (npr. sladkorno bolezen), zdravimo drisko le pod zdravnikovim nadzorom. Prav tako moramo obiskati zdravnika, če se driska kljub lajšanju v dveh dneh bistveno ne izboljša ali celo poslabša.

Po določeni hrani me večkrat napenja. Kako si lahko pomagam sam?
Navzočnost plinov v prebavilih je popolnoma normalna in večinoma ne povzroča težav. Vendar pa lahko bakterijska razgradnja hrane z veliko ogljikovih hidratov (sladkorji, škrob) in topnimi vlakninami (stročnice, sadje) povzroči nastanek večje količine plinov v prebavilih in posledično občutek napihnjenosti. Napenjanje in napihnjenost sta prav tako lahko posledica jemanja določenih zdravil ali drugih bolezni (celiakija, netoleranca za laktozo, pomanjkanje encimov trebušne slinavke). Pri večini ljudi pa je organizem za normalno količino plina v črevesju le bolj občutljiv. Napenjanje lahko lajšamo tako, da se izogibamo hrani, za katero vemo, da nam povzroča omenjene težave, in da uživamo naravne mlečnokislinske bakterije (Linex®), ki obnovijo črevesno mikrofloro in omogočajo optimalno delovanje prebavnih encimov.

Lek d.d. Vse pravice pridržane.Pravna obvestilana vrh strani