Živimo v času in okolju, ki cenita predvsem materialne dobrine. Živimo prehitro, krčevito, površno. Vedno se nam mudi in ne najdemo dovolj časa zase. Vrženi smo v tok življenja, ki nas obrača in vrtinči, tako da sploh ne utegnemo pomisliti, ali je takšno življenje dobro. Ne vprašamo se, kako smo in kaj je prav za nas.

Ko naše sposobnosti za obvladovanje okoliščin niso več kos zahtevam, izzivom in nevarnostim okolja, se razvije STRES.

Ne glede na zunanje okoliščine lahko živimo uspešneje, bolj zadovoljivo in zdravo, če se naučimo živeti s stresom.

Stres je reakcija organizma na dražljaje iz okolja. Je stanje napetosti organizma, v katerem se sproži obramba, pri tem pa se organizem sooči z ogrožajočo okoliščino. Temu sledi nespecifična reakcija organizma, ki vodi v boj ali beg. Gre za vrsto bioloških pojavov, ki se jih zavedamo le delno. V medicini je izraz STRES uvedel Hans Selye leta 1949. Zanj je stres program telesnega prilagajanja novim okoliščinam, odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje. Kaže na psihosomatski mehanizem, s katerim človek reagira na napore, utrujenost, razočaranje, jezo. Različni dražljaji v telesu povzročajo skoraj enako biološko reakcijo. Če je dražljaj premočan ali traja predolgo, oslabi organsko obrambo.

V posebnih okoliščinah lahko odgovor na stres povzroči bolezen. Klinično značilno vedenje za pojav stresa zaradi ločitve oz. izgube je depresija. Stres zaradi ločitve oz. izgube ima osnovno vlogo pri nekaterih psihosomatskih oblikah bolezni prebavil.

Poleg rane na želodcu in dvanajstniku sodeluje kronični stres tudi pri nastanku bolezni srca in ožilja. Pomemben je pri nastanku ishemične bolezni srca, pri zvišanem krvnem tlaku in velikih vrednostih maščob v krvi, pri bronhialni astmi in nekaterih kožnih boleznih.

Za današnji čas ni toliko nevaren močen in kratkotrajen stres kot stres, ki smo mu izpostavljeni vsak dan in se ga včasih niti ne zavedamo.

Z izrazom stres v praksi opisujemo predvsem negativne dejavnike. Vendar ni nujno, da je stres vedno negativen. Ščepec stresa ne škoduje, ampak lahko življenje začini. Seveda, če ga ni preveč in ga lahko nadzorujemo. Določena mera stresa nam pomaga, da se spopademo z življenjem. Vsak od nas ima svojo posebno mero za stres.

Kadar se pojavijo telesni, čustveni ali vedenjski simptomi stresa, moramo poiskati pomoč. Poskrbeti moramo za primerno prehrano, dovolj gibanja, počitka in spanja. Včasih pomaga pogovor s prijateljem ali dobra knjiga. Sami si lahko pomagamo tudi z naravnimi zdravili.

Naravna zdravila so sorazmerno varna, saj se znaki zasvojenosti ne pojavijo niti med dolgotrajnim jemanjem, ni odtegnitvenih težav po prenehanju jemanja in ne pričakujemo škodljivih interakcij z drugimi zdravili. Zaradi tega jih lahko varno uporabljamo dalj časa, po izkušnjah pa so med drugim učinkovita (npr. Persen®) tudi ob akutnih težavah (predizpitna trema).

Kadar to ne pomaga, moramo obiskati zdravnika, ki nam bo skušal poiskati rešitev z usmerjenim svetovanjem, psihoterapijo, če bo potrebno, pa bo predpisal zdravila - seveda ob upoštevanju možnih stranskih učinkov in glede na druga zdravila, ki jih sicer redno jemljemo.

Boj ali beg
Ta reakcija izvira še iz časov, ko so se morali naši predniki nenehno boriti za preživetje. Pojavi se razbijanje srca, krvni tlak se zviša, mišice se napnejo in zenice razširijo. Te spremembe omogočijo človeku, da se osredotoči na nevarnost in pripravi na obrambo ali umik (od tod ime boj ali beg). V današnjem času so dejavniki stresa bolj čustveni kot telesni, kljub temu pa se telo nanje odziva enako kot pri naših prednikih, ko so bežali pred nevarnostjo.

Simptomi stresa

Telesni simptomi

• glavobol, vrtoglavica, vznemirjenost, utrujenost, slabotnost
• škrtanje z zobmi
• trzanje obraza
• bolečine v hrbtu, občutek napetosti v mišicah
• razbijanje srca, občutek kratke sape
• slabost, bruhanje, slaba prebava
• krči, driska, zaprtje
• tresenje, drhtenje
• motnje spanja
• neješčnost
• pomanjkanje zanimanja za spolnost
• pogosti prehladi, gripa in okužbe dihal
• zvečano znojenje, razširjene zenice, siljenje na vodo, suha usta

Čustveni simptomi

• poslabšana koncentracija, pozabljivost
• pomanjkanje odločnosti
• izguba smisla za humor
• napetost, živčnost, vznemirjenost
• depresivnost, žalost, potrtost
• strah, zaskrbljenost, pesimizem
• razdražljivost, neučakanost, jeza, agresivnost, sumničavost
• brezbrižnost, izguba motivacije, nezmožnost sprejemanja odločitev

Vedenjski simptomi

• zloraba alkohola in drog, prenajedanje, zvečano kajenje
• grizenje nohtov, kričanje, preklinjanje, jok

Obvladovanje stresa za študente

Pred testom:

• Dobro se pripravite.
• Ukvarjajte se s kako športno panogo.
• Noč pred izpitom se dobro naspite.
• Izpita se lotite samozavestno. Test vzemite kot priložnost, da pokažete, koliko ste se učili, in ste za to nagrajeni.
• Ne odidite na izpit s praznim želodcem.
• Tik pred izpitom se poskusite sprostiti.
• Ne poskušajte ponoviti vse snovi v zadnji minuti.

Med testom:

• Podrobno preberite navodila.
• Porazdelite si čas, ki ga imate na voljo za reševanje, po posameznih nalogah.
• Med pisanjem občasno spremenite položaj sedenja.
• Če na kako vprašanje ne znate odgovoriti, ga preskočite in se k njemu vrnite na koncu, če vam ostane kaj časa.
• Ne postanite panični, ko vidite, kako nekateri sošolci hitijo pisati, saj ni pomembno, kdo konča prvi.