Suzi Bricelj – ilustracije
„Ilustrator je neke vrste razlagalec, ki pluje na krilih domišljije in iz ubesedenih zgodb črpa gradivo za svoje, likovne.“
Iztok Premrov, dolgoletni likovni kritik in novinar
Od 4. 12. 2018 do 3. 2. 2019
Suzi Bricelj navdihuje mnogo stvari, še prav posebej pa njeni študentje. Pri poučevanju se človek uči – z razmišljanjem in dialogom z učenci. »Z veseljem in zadovoljstvom,« je pokazala umetnica in docentka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani na odprtju razstave 4. decembra v Galeriji Lek v Ljubljani.
Raznolik večer v Galeriji Lek
Pogovor s kustosom Iztokom Premrovom se je osredotočil na tradicijo ilustracije v Sloveniji in na trenutne možnosti za izobraževanje mladih talentov. Očarljivo kot vedno nas je skozenj vodila Eva Longyka Marušič, pevka Mateja Bobek in citrarka Janja Brlec pa sta poskrbeli za umetniško spremljavo večera. Umirjeno adventno vzdušje sta pričarali s pesmimi »Jingle bells«, »Let it go frozen«, »Bela snežinka« in »Zima, zima bela«. Številni obiskovalci so se na tem predbožičnem umetniško-zabavnem dogodku poglobili v ilustracije in umetnost Suzi Bricelj, o kateri je Iztok Premrov, dolgoletni likovni kritik in novinar, v katalogu razstave zapisal: »Ilustracija že stoletja izpolnjuje plemenito nalogo, vizualno bogati napisane zgodbe v knjigah in jih dopolnjuje z naslikanimi vsebinami. Je neke vrste razlagalec, ki pluje na krilih domišljije in iz ubesedenih zgodb črpa gradivo za svoje, likovne.«
Zgodbe v ilustracijah
Ilustratorji se po svoje odločajo, kakšno obliko slikovne interpretacije bodo ponudili napisanim zgodbam, na kakšen način se lahko prilagodijo njihovi vsebini in koliko jo lahko nadgradijo z lastnim likovnim nagovorom. Vsekakor mora njihov odnos do besedil biti odgovoren, tudi takrat, ko se odločijo za povsem svojevrstno, avtorsko utemeljeno likovno interpretacijo. Zelo pomemben je njihov občutek za razumevanje predloženega besedila, za njegovo notranjo dramaturgijo in razplet, iz katerega izberejo tiste najbolj bistvene trenutke, ki zgodbo osmišljajo in so nosilci ključnih vsebinskih poudarkov. Vse to postane potem motivna osnova za njihove likovne rešitve v obliki ilustracije.
Misli in čustva – čim bolj svobodni
Suzi Bricelj v njenih ilustracijah, kot sama pravi, žene ljubezen do besedila, ljubezen do zgodbe in ljubezen do likovnega upodabljanja. V tej svoji ustvarjalnosti želi biti svobodna in neobremenjena, da lahko svojim zamislim in občutjem omogoči čim bolj prosto pot. Seveda se čuti odgovorno za svoje ustvarjalne odločitve, ki izvirajo iz natančnega branja in razumevanja besedil, a jim vseeno dovoli, da jih ponese ustvarjalna domišljija. Avtorica meni, da je lahko ilustracija tudi nekaj čisto zasebnega, intimnega, zato se ob naročenih ilustracijah, ki jih opravi za določeno knjigo, loteva tudi takih, ki jih naslika samo zase. Pri teh se popolnoma prepusti avtorski zasnovi, v kateri prevladujejo čisto slikarska občutenja. Sicer pa pri ilustracijah za knjige ne želi vzpostaviti slogovno ozke in vase zaprte likovne govorice, ampak si raje dopušča ustvarjalno svobodo, ki temelji na različnosti pristopov in spreminjanju izraza, ki ga spodbujajo besedila sama. Zelo pomembna za stik z besedilom ji je njegova lepota in lepota zgodbe same. Meni, da dobro ilustracijo lahko ustvari le, če jo zgodba sama ponese, če ji besedilo ponudi užitek in vso potrebno oporo za izoblikovanje učinkovite likovne zgodbe.
Dinamični, filmski prizori in pogledi z različnih zornih kotov
Vprašanje, kako čim bolj neposredno in doživeto zasnovati likovne pripovedi na podlagi literarne predloge, jo še posebej izziva, saj se okrog tega vrti vse, kar potrebuje dobra ilustracija, pa najsi je namenjena najmlajšim ali starejšim bralcem. Bricljevo že od nekdaj spremlja profesionalna zavzetost, da svoje likovne naracije zasnuje z zanesljivimi risarskimi in slikarskimi sredstvi in da z njimi izraženim prizorom vdahne vizualno razgibanost. Zato je ne zanimajo statične in umirjene podobe, temveč dinamični, filmsko zasnovani prizori in pogledi z različnih zornih kotov, ki v končni fazi ponazarjajo razgibano dogajanje na sceni, kjer se pojavljajo glavni junaki. Tako zasnovane ilustracije gledalca peljejo po vzporednem naslikanem narativnem loku in to je nekaj, na čemer trenutno gradi svoje likovne pripovedi Suzi Bricelj. Do temeljnih spoznanj pri svojem ilustratorskem ustvarjanju je avtorica prišla tudi preko občudovanja dediščine slovenskih ilustratorjev in s spoznavanjem pomembnih dosežkov svetovne slikarske dediščine velikih mojstrov. Bricljeva se z vso gotovostjo zaveda pomena povezanosti med besedo in podobo v knjigi in predvsem pravih stikov med njima, na katerih temelji učinkovitost same zgodbe in njenih osrednjih sporočil. Spoj med dvema avtorjema, piscem in slikarjem, mora biti skladen in medsebojno dopolnjujoč se, kar knjigi gotovo prinese pravo bogastvo na ravni učinkovite sporočilnosti in umetniške dovršenosti.“
Suzi Bricelj
Suzi Bricelj je bila rojena leta 1971 v Ljubljani. Leta 1996 je študirala na Oddelku za vizualne komunikacije na Likovni akademiji v Bratislavi (Slovaška), dve leti kasneje pa diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Podiplomski študij je opravila v Parizu (Francija) na École supérieure des Arts graphiques in École nationale supérieure des Arts Décoratifs med letoma 2000 in 2002. Ukvarja se z oblikovanjem vizualnih komunikacij in ilustriranjem slikanic, knjig ter učbenikov. Ilustracije objavlja v revijah Cicido in Ciciban. Je docentka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad in priznanj, med njimi študentsko Prešernovo nagrado, 1995, nagrado zlata ptica, 1998, univerzitetno Prešernovo nagrado, 1998, plaketo Hinka Smrekarja, 2004 in 2017, nagrado najlepša knjiga v kategoriji za otroke in mladino, 2004, Levstikovo nagrado, 2005, mednarodno priznanje White Ravens selection, 2008 in 2011, in nagrado izvirna slovenska slikanica, 2009.
Samostojne razstave (izbor)
2017 Suzi Bricelj, Z dalekej krajiny, Toto! je galéria, Bratislava, Slovaška
2016 Suzi Bricelj, Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana
2015 Ilustrirane ljubezni, Galerija DLUL, Ljubljana
2013 Razstava ilustracij, Galerija Krka, Novo mesto
2008 Kako so nastale gosli, Univerzitetna knjižnica, Maribor
2006 Narisano: Pariz–Novo mesto–Bratislava, Galerija Simulaker, Novo mesto
2001 Recontres dessinées, College Néerlandais, Pariz, Francija
Skupinske razstave
Sodelovala je na številnih domačih in tujih razstavah, posvečenih ilustraciji, bienalih ilustracije v Ljubljani, Zagrebu, Bratislavi in Oiti na Japonskem ter pri drugih predstavitvah grafičnega oblikovanja.
Ilustrirane knjige (izbor)
2017 Milan Dekleva, Knjigožer, založba Morfemplus
Svetlana Makarovič, Medena pravljica, Mladinska knjiga
2016 Luis Sepúlveda, Zgodba o polžu, ki je odkril pomen počasnosti, Mladinska knjiga
Milan Dekleva, Strahožer, založba Morfemplus
Janja Vidmar, Dežela belega oblaka, Založba Miš
2015 Vinko Möderndorfer, Pesmi in pesmičice, Mladinska knjiga
2014 Janja Vidmar, V puščavi, Založba Miš
2013 Helena Kraljič, Kako raste laž, Morfem
2012 Jože Snoj, Lenartovih prvih pet, Založba Miš
Tone Pavček, Krokodil, Založba Miš
2011 Horvat Mav, Nina Nerdko, Mladinska knjiga
Tone Pavček, Romeo in Julija, Založba Miš
2010 Tone Pavček, Po morju plava kit, Založba Miš