Vesna Drnovšek
Avtorica pravi, da ji najbolj ustreza grafika, da je to njen poglavitni likovni medij, saj je z ničimer ne omejuje, ampak ji omogoča več eksperimentiranja. Skratka – grafika je zanjo privlačna in zanimiva alkimija.
Od 5. 3. 2019 do 14. 4. 2019
»Dober večer, dragi gostje, imate kaj za pusta hrusta?«
S tem pozdravom je voditeljica Eva Longyka Marušič odprla razstavo najnovejših grafičnih listov uveljavljene likovnice Vesne Drnovšek. In v ta uvodni del torkovega pustnega večera sta takoj nato vstopila imenitna glasbenika, saksofonist Adam Klemm in kitarist Klemen Smolej, ter mimogrede ustvarila praznično džezovsko razpoloženje, ki si ga je zaželela tudi razstavljajoča umetnica.
Uvrščena v Albertino zbirko na Dunaju
Vesna Drnovšek že dobri dve desetletji intenzivno snuje odtise v klasičnih grafičnih tehnikah, lesorezu, suhi igli, jedkanici in drugih, s katerimi je v tem obdobju dosegla res prepričljiv in tehnično dovršen likovni izraz. Kakovost njenih del je odkrila že žirija 5. Bienala slovenske grafike Otočec, Novo mesto leta 1998 in jo nagradila z odkupno nagrado znamenite dunajske galerije Albertina.
Magični Džez
Preplet besed in glasbe, ki so ga poleg voditeljice zasnovali še dolgoletni likovni kritik in kustos razstave Iztok Premrov, ustvarjalka Vesna Drnovšek sama in vrhunska glasbenika z izjemno džezovsko interpretacijo, so obiskovalci sprejeli z bučnim aplavzom. Zagotovo so uživali ob bogati ponudbi tega kulturnega večera.
Saksofonist Adam Klemm je bil predstavljen tudi kot solist Big Banda RTV Slovenija, kitarist Klemen Smolej pa kot profesor na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani. Skratka, glasbeni program je bil res izjemen, zaključna skladba The days of wine and roses pa dobro napotilo v nadaljevanje večera s klepetom ob pustnih krofih.
V svojem nagovoru je likovni kritik Iztok Premrov na kratko orisal razvoj slovenske grafike, ki se je po letu 1955 – ko se je v Ljubljani pojavila prva mednarodna grafična razstava, kasneje poznana kot Mednarodni grafični bienale – uvrstila na mednarodni umetniški zemljevid. Nekaj let je bila grafična umetnost paradni konj slovenske sodobne likovne umetnosti. Kot pomembno sočasno likovno ustvarjalko je označil tudi Vesno Drnovšek, katere dela so uvrščena v vse pomembne preglede slovenske grafične ustvarjalnosti. Poudaril je tudi, da je treba grafiki spet poiskati primerno mesto v strokovni in širši javnosti ter s tem spodbuditi njen nadaljnji razvoj.
Grafika je živ organizem
Vesna Drnovšek sprejema grafiko kot živ organizem, ki se razvija in »zraste« v danem postopku. Prepričana je, da ji grafična umetnost ponuja neskončno izraznih možnosti in jo lahko popelje v različne smeri, k iskanju novih prvin tako v vsebinskem kot formalnem pogledu. Neposredno zapisovanje v plošče, grafične matrice, lahko razumemo tudi kot umetničin iskreni oziroma prvinski rokopis. Z njim ustvarjalka gotovo izraža in razgalja del svoje intime in s tem svoja izrazito osebna stališča do sveta, ljudi in družbe. Umetnici vse to ustreza, saj se lahko preda mislim in sproti tke pripovedi, večinoma s humanimi sporočili. Priprava plošče ji seveda dovoljuje tudi vse morebitne spremembe, ki se porodijo sproti. Po njenem mnenju je dolgotrajni postopek priprave plošče namenjen temu, da z njim postopno izostri misel, ki mora biti na koncu čisto jasna.
Zgodbe, ki temeljijo na izpovedi
Seveda je bil najbolj zanimiv del večera pogovor s kritikom in avtorico. Vesna Drnovšek je ponovno poudarila, da je zanjo grafična umetnost najbolj privlačna, ker ji ponuja največ možnosti za likovno izražanje. Obiskovalcem je opisala dokaj dolgotrajen postopek nastajanja grafičnih listov, od priprave ustreznih kovinskih in drugih matric do odtiskovanja, pri katerem se šele pokažejo končni rezultati. Na vprašanje, kje dobi teme za svoja umetniška dela, je odgovorila, da povsod okrog sebe, včasih jo izzove že kakšen reklamni spot na televiziji. Sicer pa njene zgodbe, za katere je potrdila, da so bliže izpovedim kot pripovedim, izvirajo iz čisto življenjskih situacij, seveda so zaradi tega lahko zelo različne.
Voditeljica Eva Longyka Marušič je ob koncu uradnega programa odprtja izrazila upanje, da je pust s pomočjo vseh navzočih uspešno odgnal zimo, razširil veselje in priklical pomlad.
Vesna Drnovšek
Rojena je bila 1973 v Trbovljah. Leta 1997 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost pri profesorju Andreju Jemcu, smer slikarstvo. Na isti akademiji je leta 2001 končala še magistrski študij grafike pri prof. Lojzetu Logarju. Živi in dela v Ljubljani.
Samostojne razstave (izbor)
2018 Vesna Drnovšek in Primož Pugelj: Obstajanja in minevanja, Galerija DLUL, Ljubljana
2016 Pogled skozi okno, Galerija Instituta »Jožef Stefan«, Ljubljana
2016 Galerija Medija, Zagorje
2015 Galerija Krka, Novo mesto
2012 Grafike, Mladi slovenski likovniki, Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana
2011 Nestabilne matrice, Galerija ZDSLU, Ljubljana
2009 Veliko sonce in gugalnica, Galerija Šivčeva hiša, Radovljica
2009 Sence, Galerija Murska Sobota, Murska Sobota
Skupinske razstave (izbor)
2018 Art connects Europe, Dormitorium des Stiftes Lilienfeld, Lilienfeld, Avstrija
2018 PANTHA RHEI – Etike/te, Galerija gradu Porcia, Špital ob Dravi
2017 Etike/te, mednarodna razstava sodobne likovne umetnosti, Novo mesto
2016 Iskanje matrice, 33 slovenskih avtorjev, Galerija Velenje
2016 Zimski salon ZDSLU, Galerija ZDSLU, Ljubljana
2014 Majski salon, GR Ljubljana, ZDSLU Ljubljana
Majski salon – Voda, Lokarjeva galerija, Ajdovščina
2013 Odtisi +386, Calcografia Nacional real de Academia de Bellas Artes de San Fernando, Madrid, 30. Grafični bienale Ljubljana
2012 Odtisi in vtisi, MGLC, Grad Tivoli, Ljubljana
2010 Grafika je ženskega spola, Galerija Rika Debenjaka Kanal, Kanal ob Soči
Nagrade in priznanja
2014 kulturna žepnina Ministrstva za kulturo RS
2010 delovna štipendija MZK
2000 priznanje na IV. Mednarodnem študentskem bienalu, Skopje, Makedonija
1998 odkupna nagrada Albertine, 5. Bienale slovenske grafike