Lek prejel tri priznanja GZS za inovacije v osrednjeslovenski regiji

21. 6. 2019

GZS Zbornica osrednjeslovenske regije je podelila priznanja najboljšim inovacijam za letošnje leto. Družba Lek je prejela tri priznanja, in sicer dve zlati in eno bronasto. Skupno je GZS Zbornica osrednjeslovenske regije podelila pet zlatih, dve srebni in osem bronastih priznanj ter dve priznanji za prispevek na področju inovativnosti. Pet najbolje ocenjenih inovacij se je uvrstilo med kandidate za nacionalni izbor Gospodarske zbornice Slovenije.

Zlato priznanje je prejela inovacija LincomplexTM: Nova generacija visokokakovostnega prehranskega dopolnila z najbolje raziskanim sevom Lactobacillus Rhamnosus GG. Izdelek so razvili v Razvojnem centru Slovenija na temelju dolgoletnih izkušenj in poglobljenega poznavanja izdelkov z mlečnokislinskimi bakterijami. Tim inovatorjev sestavljajo: dr. Gaj Stavber, dr. Klemen Naveršnik, dr. Melita Hribar, dr. Katja Berginc, mag. Nina Malešič, Dušan Gašperlin in mag. Nataša Tanšek.

»Inovativni pristopi pri razvoju izdelkov z mlečnokislinskimi bakterijami nam prinašajo pomembno konkurenčno prednost in menim, da nam je z izdelkom LinComplexTM to uspelo. To bo naš prvi izdelek iz družine Linex, ki bo poleg številnih prednosti, ki jih prinaša našim uporabnikom, imel še poseben zaščitni znak – zlato priznanje GZS za inovativnost. Tukaj smo vodilni in res prisrčna hvala vsem, ki so soustvarjali ta izdelek,« je povedal dr. Gaj Stavber, vodja razvojnih projektov v Razvojnem centru Slovenija, ki je vodil razvojno skupino.

Prav tako zlato priznanje je prejela inovacija Kontinuiran in povezan proces za čiščenje biofarmacevtikov. Avtorji inovacije so: dr. Gorazd Hribar, dr. Dejan Arzenšek, Helena Trnovec, Barbara Jeras, Linda Hribar Guštin, Jure Mohorič, Dominik Kert, Tibor Doles, mag. Nebojša Furlan, Maja Jelenc, Tomaž Novak in Roberta Tomaš.

»Biofarmacevtiki so moderna in zelo učinkovita zdravila, ki pa zaradi svoje kompleksnosti in visokih stroškov proizvodnje ostajajo nedostopna številnim bolnikom. Trenutno proizvodnja biofarmacevtikov poteka preko serije individualnih stopenj, mi pa smo v okviru konzorcijskega projekta »Izdelava novega procesa izolacije proteinov za biofarmacevtske namene« (nextBioPharmDSP) razvili nov kontinuiran in povezan proces za čiščenje biofarmacevtikov na proizvodni skali. V procesu smo z vzpostavitvijo kontinuirne izolacije produkta z učinkovitim odstranjevanjem nečistoč ter virusov in integracijo naprednih analitskih orodij dosegli znatno znižanje stroškov ter povečanje produktivnosti,« je povedal dr. Gorazd Hribar, vodja tehnoloških prenosov v Bioloških učinkovinah Mengeš.

Bronasto priznanje je prejela inovacija Napovedovanje stabilnosti monoklonskih protiteles v raztopini. Avtorji inovacije so: doc. dr. Matjaž Bončina, Marko Bunc, mag. farm., Mitja Zidar, mag. fiz., dr. Drago Kuzman, prof. dr. Jurij Lah (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo).

»Na oddelku Razvoj formulacij bioloških zdravil razvijamo formulacije za biološke zdravilne učinkovine, ki so običajno monoklonska protitelesa. V razvoj formulacij smo vpeljali inovativen pristop, ki temelji na kinetičnih mehanizmih, s pomočjo katerih lahko napovemo spremembe kakovostnih atributov protitelesa kot so agregacija, fragmentacija in kemijske modifikacije pri poljubni temperaturi. Inovacija nam omogoča, da lahko z veliko verjetnostjo in hitreje potrdimo, da bo v izbrani formulaciji protitelo stabilno celoten rok uporabe, hkrati pa lahko že vnaprej ocenimo specifikacijske meje za registracijo in kasnejše sproščanje zdravila na trg. S tem smo tudi ovrgli paradigmo, da napovedovanje stabilnosti bioloških zdravilnih učinkovin ni mogoče zaradi njihove kompleksnosti temperaturno in časovno odvisnih pretvorb,« je povedal doc. dr. Matjaž Bončina, vodja skupine Analitske raziskave v Razvoju formulacij biofarmacevtskih izdelkov v Razvoju bioloških zdravil Mengeš.