Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Blaga do zmerna bolečina

Bolečina je vedno subjektivno senzorično in čustveno doživetje in je povezana z izkušnjami poškodb v zgodnji dobi življenja.1

Bolečine je več vrst, poznamo tudi več delitev bolečine.

Po trajanju jo delimo na kratkotrajno (akutna – do 6 mesecev ) ali dolgotrajno (kronična).2 

Po nastanku (patogenezi) ločimo:

  • vzdraženje bolečinskih receptorjev (nociceptivna bolečina), 
  • poškodba živca (nevropatska bolečina), 
  • brez telesnega vzroka (psihosomatska bolečina).3 

Glede na mesto pojava jo lahko delimo na površinsko (somatsko, npr. mišična bolečina) in notranjo (visceralno, npr. menstrualna bolečina).2

Od vzroka bolečine je odvisno tudi, kako jo lajšamo oziroma zdravimo. Nevropatske bolečine oziroma bolečine, za katero je vzrok poškodba živca, ne bomo uspešno lajšali z zdravili, ki zavirajo sintezo prostaglandinov, kot so nesteroidna protivnetna zdravila (npr. ibuprofen, ketoprofen itd).

Dobro je vedeti, da stresna stanja lahko vodijo tudi do nastanka bolečine, kot so glavoboli in bolečine v hrbtu.4 

Kako ocenimo jakost bolečine?

Jakost bolečine bolnik oceni s pomočjo lestvic za ocenjevanje jakosti bolečine. Najpogosteje se za osnovno oceno bolečine uporabljajo: lestvica s smejočimi obrazi, lestvica s številčno oceno (ocenjuje se od 1 do 10; ocena 0 – bolnik bolečine sploh ne zaznava, ocena 10 – huda bolečina) in besedna ocenjevalna letvica.56

Protibolečinsko zdravljenje

Začnemo z nefarmakološkimi ukrepi – to je brez zdravil – ki so odvisni od vzroka in mesta bolečine: hlajenje/gretje mesta bolečine, imobilizacija uda, počitek idr. 

Ko smo izčrpali nefarmakološke ukrepe, bolečina pa je še vedno prisotna, začnemo z uporabo analgetikov, tj. protibolečinskih zdravil (gl. Varno lajšanje bolečine z analgetiki). 

Za samozdravljenje običajne kratkotrajne bolečine pri odraslih obstajajo priporočila medicinske stroke oz. smernice zdravljenja. Angleški nacionalni inštitut za odličnost v zdravstvu (NICE) na primer za obravnavo akutne blage do zmerne bolečine pri odraslih z analgetičnimi zdravili priporoča stopenjsko – korak za korakom – obvladovanje bolečine.7 Podobno stopenjsko zdravljenje opisujejo tudi priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). 

Viri:

  • 1 Bresjanec M. Bolečina. Izbrana poglavja iz patološke fiziologije. Medicinska fakulteta, Ljubljana, 2003.
  • 2 Stepanović A. Kronična bolečina. http://med.over.net/javne_datoteke/novice/datoteke/11603-Kronicna_bolecina_Stepanovic-07.ppt. Dostop 21. 5. 2016.
  • 3 Lahajner Čavlovič S in sod. Priporočila za zdravljenje bolečine pri odraslem bolniku z rakom, 3 izd., Slovensko združenje za zdravljenje bolečine, 2015.
  • 4 Grubič Z. Patofiziologija negativnega stresa. Zbornik Prepoznava in obvladovanje stresa, Lek, 2016.
  • 5 Kirsh B, Berdine H, Zablotsky C, et al. Management strategy: identifying pain as the fifth vital sign. VHSJ 2000; 49-59.
  • 6 JCAHO. Paqin assessment and management standards. http://www.jcaho.org/standard/pm. Acessed July 2002.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.