Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Bolečine v mišicah in/ali sklepih

Naš lokomotorni sistem, ki nam omogoča gibanje, sestavljajo mišice, kosti, hrustanec, vezi, kite in živčevje, ki so dovzetni za poškodbe in starostne spremembe. Pogosto so razlog za težave tudi  čezmerna telesna teža, nepravilna drža, ponavljajoči se gibi in različna obolenja (npr. revmatične bolezni).

Mišično-skeletne bolečine so posledica poškodbe ali obrabe. Pogosti simptomi so:

  • lokalizirana ali obsežna bolečina, ki se poslabša ob gibanju;
  • bolečina ali otrdelost celotnega telesa;
  • utrujenost;
  • težave  s spanjem;
  • krči v mišicah ali občutek preobremenjenosti mišic.1

Bolečina v mišicah ali mialgija

Lahko se pojavi skorajda v katerikoli mišici v telesu (npr. vrat, križ, noge, roke). Najpogosteje nastane kot posledica pretiranega mišičnega napora, ki ga povzročajo težka fizična dela ali vaje, stresa ali lahkih poškodb. Na primer ob novi vadbi ali povečani vadbi je raztezanje mišic intenzivnejše, kar povzroča majhne poškodbe v mišičnih vlaknih.2 

Bolečina v sklepih ali artralgija 

Lahko se pojavi v enem ali več sklepih hkrati (npr. prsti rok, koleno, kolk, hrbtenica).3 Sklepne površine obdaja sklepni hrustanec. Hondrociti, celice, ki gradijo hrustanec, tvorijo kolagen in proteoglikane (hrustančni matriks) ter encime, ki razgrajujejo hrustančni matriks. Sklepne površine gladko drsijo ena prek druge, prenašajo obremenitve in delujejo kot blažilci tlaka. V zdravem hrustancu so procesi tvorbe in razgradnje v ravnovesju.4 

Starostne spremembe hrustanca ali osteoartroza 

Že po 40. letu starosti nastajajo starostne spremembe sklepnega hrustanca. Gibljivost sklepov je slabša. Pojavi se občutek nelagodja v sklepu.4 Sklepi so lahko otekli in deformirani. Bolečina je hujša med gibanjem in nastane zaradi izpostavljenosti kostnine pod hrustancem. Med mirovanjem sklep lahko otrdi, a otrdelost izveni po začetku gibanja. Prizadene večino ljudi po 70. letu starosti, lahko pa se začetki odkrijejo tudi po 40. letu, predvsem na sklepih, ki nosijo telesno maso (kolki, kolena).3

Bolečine v hrbtenici5

Hrbtenica je zapletena struktura kosti, mišic, živcev in sklepov, ki jo neprestano obremenjujemo. Največkrat pri težavah v predelu hrbtenice občutimo bolečino, napetost ali otrdelost, običajno po tem, ko smo sedeli ali stali v prisiljeni ali slabi drži, se obrnili na neobičajen način ali nepravilno dvigovali.

Bolečine v križu so najpogostejše bolečine v predelu hrbtenice. Občutijo jih odraslih med 20. in 40. letom starosti.6 Lahko gre za posledice dvigovanja težkih bremen, nepravilne drže pri vsakodnevnih opravilih ali pa bolečine kažejo na resnejše vzroke – ukleščen/priščipnjen živec zaradi zdrsa diskov (hernia), okužba sklepov, revma, osteoartroza, ledvična obolenja.3,7 Pri 50 % ljudi bolečine izzvenijo v 1 tednu.6

Kdaj je ob bolečini v hrbtenici potreben takojšen obisk zdravnika?5

  • Če se težave ne izboljšajo v 3 dneh ali če gre za pogoste epizode v obdobju 6 tednov.
  • Če se pridružijo še drugi simptomi (visoka telesna temperatura (> 38 °C), nenamerna izguba telesne teže, otekline v predelu hrbtenice).

Kako si lahko pomagamo sami?1

Mišično-skeletna bolečina je najbolje zdravljena, če odstranimo vzrok zanjo.

Sicer si lahko pomagamo:

  • s hlajenjem ali gretjem prizadetih sklepov ali mišic,
  • z vzdrževanjem primerne telesne aktivnosti in znižanjem telesne mase,
  • s fizikalno terapijo,
  • s kontroliranim gibanjem ali imobilizacijo uda,
  • z uporabo protibolečinskih zdravil: lokalnih (kreme, geli) ali sistemskih (tablete, kapsule).

Za preprečevanje in zmanjšanje bolečine veliko lahko naredimo sami s pravilnim gibanjem in uravnoteženo vadbo. V sodelovanju s strokovnjaki z Inštituta za kineziološke raziskave (IKARUS), Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem smo pripravili več različnih sklopov vaj, ki so primerne za preprečevanje bolečin v različnih predelih telesa:

Protibolečinska zdravila

Ko bolečine nimajo vnetnih znakov (ni prisotne otekline, rdečine) ali če uporaba drugih analgetikov ni mogoča, lahko uporabite paracetamol (npr. Lekadol 500 mg). V primeru vnetja in če ni prisotnih dejavnikov tveganja (gl. Varno lajšanje bolečine), pa lahko uporabite nesteroidna protivnetna zdravila, npr. ibuprofen (Diverin 400 mg). Zdravila so dostopna brez recepta v lekarnah.

V primeru hujše bolečine ali nevropatske bolečine (prizadeto živčevje) pa lahko zdravnik svetuje še druga zdravila na recept.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Viri:

  • 1 Musculoskeletal Pain: Tendonitis, Myalgia & More, Cleveland Clinic. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases_conditions/hic_musculoskeletal_pain. Dostop 2. 2. 2016.
  • 2 Muscle pain. Mayo Clinic. http://www.mayoclinic.org/symptoms/muscle-pain/basics/causes/sym-20050866. Dostop 20. 1. 2014.
  • 3 Pehan S. Bolečine v mišicah in sklepih. V Pisk N. Samozdravljenje - priročnik za bolnike. Slovensko farmacevtsko društvo. Ljubljana 2011: str 114–125.
  • 4 Interna medicina, V poglavju Osteoartroza. 4. izdaja, Ljubljana, 2011: 1445 -1455.
  • 5 Back pain – information prescription. NCH Choices. www.nhs.uk. Dostop 28. 4. 2014.
  • 6 Acute Low Back Pain. Family practice Notebook. http://www.fpnotebook.com/Ortho/Sx/ActLwBckPn.htm. Dostop 10. 3. 2016.
  • 7 Lower Back Pain. Family Doctor.org. http://familydoctor.org/familydoctor/en/health-tools/search-by-symptom/lower-back-pain.html. Dostop 28. 4. 2014.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.