Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Varno lajšanje bolečine z analgetiki

Vsako protibolečinsko zdravilo, dosegljivo brez recepta, ni primerno za vsakega bolnika. S pomočjo bolnikove ocene vrste in jakosti bolečine bo farmacevt v lekarni ali zdravnik izbral najprimernejše zdravilo glede na starost, navade in razvade ter medsebojne vplive z drugimi zdravili, ki jih bolnik morda že jemlje.

Bolečino običajno obravnavamo kot simptom, ki nas lahko ovira pri običajnih življenjskih aktivnostih, zato jo želimo čimhitreje in najvarneje obvladovati oziroma lajšati. Ključno je, da skušamo najti vzrok bolečine in ga odstraniti.

Sicer pa bolečino najprej obvladujemo z nefarmakološkimi ukrepi, ki so odvisni od vzroka in mesta bolečine: hlajenje/gretje mesta bolečine, imobilizacija uda, operativni poseg, počitek, fizikalna terapija idr. V primeru kronične bolečine so na voljo tudi psihoterapevtske metode in tehnike.1

Če bolečine s temi ukrepi ne obvladamo popolnoma, lahko lajšanje blage do zmerne bolečine dopolnimo z zdravili (farmakološki ukrepi). Zdravila za lajšanje bolečine se imenujejo analgetiki. Med njimi poznamo opioidne in neopioidne analgetike. Določene učinkovine iz skupine neopioidnih analgetikov (paracetamol, acetilsalicilna kislina, ibuprofen, naproksen), lahko dobimo v lekarni tudi brez recepta. Ta zdravila imajo poleg analgetičnih lahko tudi druge učinke, npr. antipiretični (zniževanje zvišane telesne temperature) ali protivnetni učinek (zaviranje vnetja).2

Kako pristopiti k lajšanju bolečine z zdravili?3

  • Pri obravnavi bolečine je izbira analgetika odvisna od vrste in lastnosti bolečine ter bolnikovih potreb.
  • Velja splošno priporočilo, da začnemo lajšati bolečino stopenjsko - z najmanjšim priporočenim, a še učinkovitim odmerkom zdravila, in to za najkrajši možni čas (pri odraslih je to največ 10 dni brez nadzora zdravnika). Priporočenega odmerka ali trajanja zdravljenja ne smemo preseči.3
  • Za obravnavo akutne blage do zmerne bolečine pri odraslih z analgetičnimi zdravili Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča stopenjsko obvladovanje; prav tako stopenjsko zdravljenje – v 4  štirih korakih - priporoča Angleški Nacionalni inštitut za odličnost v zdravstvu (NICE).4  
  • Pomislimo tudi na lokalne oblike zdravil (gel, krema), saj s tem zmanjšamo sistemske učinke zdravila na naše telo in posledično zmanjšamo tudi možnost pojava neželenih učinkov.
  • Skrbno je treba prebrati navodilo za uporabo, ki je priloženo zdravilu, in se še posebej prepričati, ali morda nimamo dejavnikov tveganja (gl. spodaj dejavnike tveganja) za uporabo zdravil (npr. srčno-žilne bolezni, jetrna in ledvična obolenja, peptične razjede, uporaba antikoagulantnih zdravil ...).
  • V mnogih kliničnih priporočilih (gl. Blaga do zmerna bolečina) je analgetik prvega izbora paracetamol (npr. Lekadol 500 mg), in sicer zaradi varnostnega profila, ki omogoča uporabo pri najširši skupini bolnikov (izjema so bolniki s hudo jetrno okvaro ali jetrno boleznijo).5
  • Če je bolečina vnetnega izvora (npr. menstrualna bolečina, vneto grlo, vnetje sklepov), potem je zdravilo izbora nesteroidno protivnetno zdravilo (NSAR), npr. ibuprofen. Ibuprofen (npr. Diverin 400 mg) ima med klasičnimi NSAR zabeleženih najmanj neželenih učinkov na prebavila,67 zato ga tudi strokovna priporočila umeščajo na drugo mesto, takoj za paracetamolom.

Dejavniki tveganja za uporabo paracetamola in nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAR)

Za varno samozdravljenje z analgetiki moramo upoštevati omejitve za njihovo uporabo in se v primeru dejavnikov tveganja njihovi uporabi izogibati.

Paracetamola (npr. Lekadol 500 mg) ne smemo uporabljati:
NSAR (npr. Diverin 400 mg) ne smemo uporabljati:
  • če smo preobčutljivi na paracetamol ali katerokoli sestavino zdravila;
  • če imamo hujše motnje v delovanju jeter.
  • če smo preobčutljivi na zdravilno učinkovino ali druga podobna protibolečinska zdravila (iz skupine NSAR) ali katerokoli drugo sestavino zdravila;
  • če imamo težave z dihanjem, astmo, kožne reakcije (koprivnica), imamo vnetje nosne sluznice z izcedkom iz nosu zaradi jemanja acetilsa­licilne kisline ali drugih podobnih protibolečinskih zdravil (NSAR) ;
  • pri krvavitvah ali ulkusu po predhodnem zdravljenju z NSAR;
  • če imamo nepojasnjene motnje v procesu tvorbe krvnih celic;
  • imamo razjede v prebavilih ali krvavitve iz prebavil;
  • če imamo možgansko ali drugo aktivno krvavitev;
  • če imamo hude motnje delovanja jeter ali ledvic;
  • če imamo hudo srčno popuščanje;
  • če je ženska v zadnjem trimesečju nosečnosti.
Previdno uporabljamo paracetamol (npr. Lekadol 500 mg)
Previdno uporabljamo NSAR (npr. Diverin 400 mg)
  • če imamo okvarjeno delovanje ledvic ali jeter;
  • če smo kronično podhranjeni ali dehidrirani;
  • če uživamo alkohol.
  • pri kakršnihkoli težavah s srcem;
  • če imamo periferno arterijsko bolezen  ali kakršnokoli obliko možganske kapi;
  • če imamo ali smo imeli  hipertenzijo, srčno popuščanje;
  • ob sladkorni bolezni, hiperholesterolemiji;
  • če imamo srčno bolezen ali možgansko kap v družinski zdravstveni zgodovini;
  • če kadimo;
  • če imamo določene avtoimunske bolezni  ali porfirijo;
  • če imamo bolezen črevesja (ulcerozni kolitis ali Crohnovo bolezen);
  • če smo stari več kot 65 let;
  • če jemljemo zdravila, ki lahko zvečajo tveganje za pojav razjed ali krvavitev, kot so peroralni kortikosteroidi (npr. prednizolon), zdravila proti strjevanju krvi (npr. varfarin, tiklopidin, acetilsalicilno kislino), selektivne zaviralce ponovnega privzema serotonina (zdravila za zdravljenje depresije);
  • če imamo zmanjšano delovanje jeter ali ledvic;
  • po večjem kirurškem posegu;
  • ob motnjah v strjevanju krvi;
  • ob pitju čezmerne količine alkoholnih pijač;
  • če smo nagnjeni k različnim oblikam alergije;
  • če imamo kronično vnetje nosne sluznice, nosne polipe ali kronično obstruktivno pljučno bolezen;
  • če se že zdravimo z drugim nesteroidnim protivnetnim zdravilom (vključno s selektivnimi zaviralci encima ciklooksigenaza-2);
  • če imamo motnje v strjevanju krvi;
  • ženske, ki želijo zanositi.

Vsako protibolečinsko zdravilo, dosegljivo brez recepta, ni primerno za vsakega bolnika. S pomočjo bolnikove ocene vrste in jakosti bolečine bo zdravnik ali farmacevt v lekarni zanj izbral najprimernejše zdravilo glede na starost, navade in razvade ter medsebojne vplive z drugimi zdravili, ki jih bolnik morda že jemlje.

Viri:

  • 1 Pain Clinics Overview. WebMd. http://www.webmd.com/pain-management/guide/pain-clinics-overview?page=2. Dostop 21. 5. 2016.
  • 2 Pain management. WebMd. http://www.webmd.com/pain-management/guide/pain-management-treatment-overview. Dostop 21. 5. 2016.
  • 3 Pisk N. Samozdravljenje - priročnik za bolnike. Slovensko farmacevtsko društvo. Ljubljana 2011: str. 114–125.
  • 4 NICE guidelines: Analgesia- Mild to moderate pain, CKS,UK, 2015.
  • 5 Klotz U. Paracetamol (acetaminophen) - a popular and widely used nonopioid analgesic. Arzneimittelforschung, 2012 Aug; 62(8): 355-9.
  • 6 Henry D et al. BMJ 1996; 312.
  • 7 Henry D & McGettigan P. IJCP 2003; suppl 135.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.