Okužbe dihal
Okužbe dihal lahko povzročajo virusi in bakterije. Prehlad in gripa sta virusni okužbi dihal.
Če se sprva le nedolžen nahod po nekaj dneh poslabša, vročina in/ali kašelj pa se spet pojavita, morda celo v hujši obliki, vas je verjetno poleg virusa “napadla" še bakterija. Če bo zdravnik presodil, da se je virusni pridružila še bakterijska okužba, se bo odločil za zdravljenje z antibiotiki.
Angina (tonzilofaringitis)
Najpogostejša bakterijska okužba dihal je tonzilofaringitis, ki ga povzročajo beta hemolitični streptokoki. Zdravnik ga potrdi tako, da odvzame bris iz grla in določi streptokokni antigen. Bolezen zdravimo z antibiotikom, ki ga predpiše zdravnik.1
Pljučnica
Pri pljučnici je vneto tkivo pljučnega parenhima. Zdravnik opravi natančen stetoskopski pregled pljuč. Za natančno diagnozo je treba narediti rentgenski posnetek pljuč in opraviti laboratorijsko preiskavo krvi.
Bolniki tožijo o oteženem dihanju, ki je lahko boleče ali pospešeno. Značilno bakterijsko pljučnico spremljajo visoka telesna temperatura, znojenje, bolečine v prsih in produktiven kašelj. Izmeček je lahko rumeno-zelene barve. Bolnik je izčrpan, včasih tudi prizadet.
Za atipično pljučnico so značilni blažji simptomi: znojenje, kronična izčrpanost ter suh, trdovraten in izčrpavajoč kašelj. Pri atipični pljučnici so simptomi dolgotrajnejši, v ospredju pa je suh in dolgotrajen kašelj.
Tako pri tipični kot atipični pljučnici je obvezen obisk pri zdravniku, ki bo odredil ustrezne preiskave in predpisal antibiotično zdravljenje.