Kako uporabljati antibiotike

Kako jemljemo antibiotike?

Zdravnik ob okužbi predpiše zdravilo, ki je za bolnika najbolj primerno. Pri večini bakterijskih okužb je to antibiotik v obliki tablet ali kapsul, za otroke pa so na voljo tudi antibiotiki v obliki sirupa ali suspenzije. Nekatere antibiotike nanašamo samo na kožo (npr. pri površinskih okužbah kože) in so na voljo v obliki krem ali mazil. Če je okužba tako huda, da je potrebno bolnišnično zdravljenje, bolnik antibiotik pogosto dobi v obliki injekcije ali infuzije in pozneje po potrebi tudi v obliki tablet ali kapsul.

Danes so antibiotiki na voljo v obliki klasičnih tablet (filmsko obložene tablete) in v tehnološko naprednejših oblikah, ki se odlikujejo po tem, da tablete v tekočini razpadejo (disperzirajo) in jih bolniki lažje zaužijejo:

• disperzibilne tablete lahko bolnik:
  • pogoltne cele in jih poplakne s tekočino,
  • razpusti v vodi in zatem raztopino popije;
• orodisperzibilne tablete lahko bolnik:
  • položi v usta, kjer se hitro raztopijo, in jih šele nato pogoltne,
  • raztopi v vodi in raztopino popije.

Kdaj vzeti antibiotik?

Antibiotik je treba jemati dosledno, tako kot je predpisal zdravnik, zaradi preprostega razloga: antibiotik bo bakterije premagal le, če ga bo dovolj in če bo deloval dovolj dolgo. Če se ne držimo ure, ko moramo vzeti zdravilo, lahko antibiotik prispe na sicer pravo mesto ob nepravem času, zato je čas jemanja antibiotikov zelo pomemben.

Da bi deloval, kot želimo, mora biti antibiotik v telesu v dovolj veliki koncentraciji. Z jemanjem antibiotika v časovnih razmakih in odmerkih, kot nam je predpisal zdravnik, poskrbimo, da bo koncentracija antibiotika v telesu zadostna, to je t. i. terapevtska koncentracija. Če se zmanjša pod t. i. terapevtsko koncentracijo (to je tisto, ki je še dovolj velika, da uničuje bakterije), se bodo lahko bakterije, ki sicer še niso uničene (in to so tiste bolj odporne!), v tem času znova razmnožile.

Ali antibiotik vzeti pred jedjo ali po njej?

Antibiotiki in hrana različno vplivajo drug na drugega. Včasih je medsebojni vpliv lahko zanemarljiv, drugič pa je lahko pomemben za ozdravitev. Ta medsebojna delovanja lahko povečajo ali zmanjšajo učinek zdravila.

Učinkovina mora po zaužitju iz prebavil pripotovati na ustrezno mesto v našem telesu, kjer poteka okužba. V nekaterih primerih telo antibiotik lažje vsrka iz črevesja, v drugih pa iz želodca. Včasih je pomembno, da ob antibiotiku zaužijemo še nekaj hrane. Vsekakor pa je priporočljivo, da tablete vedno zaužijete z zadostno količino tekočine.

Zdravilo se lahko vzame pred jedjo, med jedjo ali po jedi. Vzeti zdravilo na prazen želodec pomeni, da ga vzamemo vsaj 1 uro pred jedjo. Veliko ljudi dela napako in hrano zaužije takoj za zdravilom.

Katere hrane ne smemo uživati ob jemanju antibiotikov?

Ob jemanju nekaterih antibiotikov določenih živil ali poživil ne smemo uživati, za druga pa ni priporočljivo, da jih uživamo skupaj z antibiotikom.

Nekaj primerov:

• Med zdravljenjem z določenimi antibiotiki naj ne bi uživali mleka in mlečnih izdelkov. To je še posebej pomembno, ko take antibiotike dajemo otrokom.
• Pri neki vrsti antibiotikov so odkrili, da se je med zdravljenjem dobro izogibati pitju kave, saj sočasno uživanje kave lahko zmanjša vsrkavanje (absorpcijo) antibiotika.
• Uživanje alkohola med zdravljenjem lahko zmanjša delovanje antibiotika ali pa bolniku postane slabo. Če jemljete antibiotik, je dobro, da se povsem odpoveste alkoholu.

Kako pravilno jemati predpisano zdravilo, nam bo svetoval zdravnik ali farmacevt v lekarni ob izdaji zdravila.

Kako dolgo moramo jemati antibiotike?

Pri razvoju antibiotikov se med drugim upošteva tudi to, kako dolgo je določen antibiotik treba jemati za določeno bolezen, da se doseže najboljši učinek.

Pri nekaterih okužbah zadošča, da vzamemo enkratni odmerek antibiotika. Pri drugih boleznih, npr. gnojnem vnetju mandljev, moramo večino zdravil jemati 10 dni, tudi če se že po dveh ali treh dneh počutimo veliko bolje. Pri določenih okužbah, npr. tuberkulozi, moramo antibiotike jemati celo več mesecev.

Trajanje zdravljenja vsakič določi zdravnik. Z jemanjem zdravila ne smete predčasno prenehati brez njegovega soglasja, tudi če se že kmalu počutite bolje. Kakšne posledice ima lahko predčasna prekinitev zdravljenja, preberite v nadaljevanju.

Ali lahko jemljemo antibiotike med nosečnostjo in dojenjem?

Številne antibiotike lahko zdravnik predpiše tudi nosečnicam in doječim materam.

Nekaterih antibiotikov ženske med nosečnostjo ali v času dojenja ne smejo jemati, saj so v različnih raziskavah ugotovili, da lahko škodujejo še nerojenemu otroku. Pri dojenčkih, ki antibiotik zaužijejo z materinim mlekom, lahko zaužitje privede do premočnih neželenih učinkov. Ženske, ki so noseče ali dojijo, morajo na to opozoriti svojega zdravnika.

Katere neželene učinke imajo lahko antibiotiki?

Vsako zdravilo ima lahko tudi neželene učinke, ki pa so večinoma prehodni. To velja tudi za antibiotike. Pri veliko bolnikih antibiotiki nimajo neželenih učinkov.

Najpogostejši neželeni učinki pri zdravljenju z antibiotiki so prebavne motnje, kot sta slabost ali driska ter glavobol in vrtoglavica. Znano je tudi, da lahko antibiotiki pri nekaterih ljudeh sprožijo alergično reakcijo.

Če ste med jemanjem antibiotikov že kdaj imeli alergično reakcijo ali ste občutljivi na določene snovi v tabletah (npr. mlečni sladkor, pšenični škrob), morate o tem obvestiti svojega zdravnika.

Nekateri antibiotiki lahko povzročijo izpuščaje na koži, če bolnik med zdravljenjem pride v stik s sončnim sevanjem. V tem primeru bo zdravnik ali farmacevt svetoval, da se v času jemanja antibiotika izogibate sončnim žarkom in ne hodite v solarij.

V človeškem telesu živijo tudi številne koristne bakterije. Lahko se zgodi, da antibiotik uniči tudi nekatere koristne mikroorganizme. Naravno biološko ravnovesje v telesu se tako nekoliko poruši, kar imenujemo disbioza. To opazimo kot pojav driske, napenjanja ali glivičnih okužb, saj se poveča število glivic (najpogosteje gre za sor v ustih ali vnetje nožnice).

Antibiotik sicer uniči bakterije, ki so povzročile bolezen, vendar mu morate pri tem pomagati. Če boste skrbeli za odpornost svojega telesa, mu boste pomagali premagati okužbo.

Priporočljivo je, da med jemanjem antibiotikov pazite nase in spijete dovolj tekočine, uživate hrano bogato z vitamini ter krepite naravno črevesno mikrobioto z uživanjem kakovostnih probiotikov (npr. trde kapsule Linex^® Forte).

Medsebojno delovanje z drugimi zdravili

Kadar bolnik sočasno jemlje več zdravil, lahko eno zdravilo pozitivno ali negativno vpliva na učinek drugega zdravila. Številna med njimi lahko vplivajo na delovanje antibiotika in obratno. Povzročijo lahko, da antibiotik ne učinkuje dovolj močno ali pa je zmanjšano učinkovanje drugega zdravila.

Da bi preprečil neželeno medsebojno delovanje z drugimi zdravili, zdravnik po potrebi bolnika opozori na posebna navodila za jemanje nekaterih zdravil, npr. da mora med zaužitjem antibiotika in drugega zdravila preteči nekaj časa (med uživanjem antibiotika in probiotika morata miniti vsaj 2 uri).

Ženske, ki jemljejo kontracepcijske tablete, morajo biti še posebej pozorne, saj določeni antibiotik lahko zmanjša tudi učinkovitost kontracepcije.