Kako nastane rak dojke?

Osnovna značilnost raka dojke kot tudi drugih rakov je nenadzorovana delitev in razrast spremenjenih, rakavih celic. Rak dojke najpogosteje vznikne v izvodilih (latinsko duktus) ali režnjih (latinsko lobul), torej v epitelnih strukturah, zato ga imenujemo tudi karcinom.

Če ga od veziva loči bazalna membrana govorimo o neinvazivnem karcinomu (duktalni karcinom in situ – DCIS ali lobularni karcinom in situ – LCIS). Če pa rakave celice prebijejo bazalno membrano in se vraščajo v vezivo dojke, so to invazivni karcinomi.

Raki dojke, ki ne vzniknejo iz epitelnih celic in torej niso karcinomi, so redki. To so lahko sarkomi ali maligni limfomi. Ker je delež teh vrst rakov res zelo majhen, sta v klinični praksi rak dojke in karcinom dojke kar sinonima.

Če si zamislimo križ s prsno bradavico v središču, je mogoče prostorsko pogostost pojavljanja raka dojke razdeliti na štiri kvadrante. Rak lahko vznikne v kateremkoli kvadrantu, vendar pa je najpogosteje prizadet zgornji zunanji kvadrant, to je del, ki se nahaja najbližje pazduhi, tam pa se nahaja tudi največji del prsnih žlez.

Dejavniki tveganja za razvoj raka dojke

Natančni vzroki nastanka raka dojke niso znani. Vendar pa je znano, da dotikanje ali stiskanje dojk ne povzroča raka dojke. Rak dojke seveda tudi ni nalezljiv.
Raziskave so pokazale, da imajo ženske z določenimi dejavniki tveganja večjo verjetnost, da zbolijo za rakom dojke, kot tiste, ki teh dejavnikov tveganja nimajo. Koristno je poznati dejavnike tveganja, vendar pa je pomembno tudi vedeti, da večina žensk s temi dejavniki tveganja ne zboli za rakom dojke.

Ti dejavniki tveganja so:

• Starost: Verjetnost, da bi dobili raka dojke, se s starostjo povečuje. Tveganje je največje pri ženskah, starejših od 50 let.
• Osebna predhodna obremenjenost: Rak na eni dojki povečuje tveganje za pojav raka na drugi dojki.
• Družinska obremenjenost: Če so mati, sestra ali hčerka imele raka dojke, je tveganje za pojav raka na dojki povečano.
• Genetske spremembe: Spremembe (mutacije) na določenih genih (med drugim na BRCA1, BRCA2) povečujejo tveganje za pojav raka na dojki.
• Starost ob prvi in zadnji menstruaciji: Tveganje je večje pri ženskah, pri katerih se je menstruacija pričela pred 12. letom starosti, in tistih, ki so v menopavzo prišle pozno (po 55. letu življenja).
• Rodnost, starost ob prvem porodu in število porodov: Tveganje za razvoj raka dojke je večje pri ženskah, ki niso rodile, poveča pa se tudi z višjo starostjo ob prvem porodu.
• Kontracepcija z zdravili in nadomestno hormonsko zdravljenje: Tovrstna hormonska zdravljenja zmerno zvečajo tveganje za razvoj raka dojke. Med nadomestnim hormonskim zdravljenjem v pomenopavzi je tveganje večje, če ženska jemlje kombinirano zdravljenje z estrogeni in gestageni, kot pa če jemlje samo estrogene.
• Prekomerna telesna teža po menopavzi: Po menopavzi je pri debelih ženskah tveganje za razvoj raka na dojki povečano. Debelost pomeni, da ima določena ženska nenormalno velik del telesne maščobe (indeks telesne mase > 30).
• Uživanje alkohola: Tveganje za ravzoj raka na dojki se povečuje s količino zaužitega alkohola.
• Telesna neaktivnost: Ženske, ki fizično niso aktivne, imajo večje tveganje za razvoj raka na dojki.

Znaki raka dojke

Rak dojke lahko povzroči naslednje spremembe:

• zatrdlina v dojki
• spremembe v izgledu dojk ali prsnih bradavic:
  • sprememba velikosti ali oblike dojke,
  • ugreznjene prsne bradavice,
  • spremenjena koža dojk: pordela, otekla , vidne vdolbine (izgled pomarančaste kože),
• izcedek iz prsne bradavice.

Ob takih spremembah na dojkah je nujen obisk zdravnika.

Besedilo je  recenzirala doc. dr. Simona Borštnar.