Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Koronarna srčna bolezen

Kaj je koronarna srčna bolezen?

Pri koronarni srčni bolezni je motena oskrba srčne mišice s krvjo. V večini primerov je razlog ateroskleroza koronarnih srčnih žil, redko pa je zmanjšana prekrvitev srčne mišice posledica nenadnega krča koronarnih arterij. Srčna mišica mora biti stalno oskrbljena s primerno količino kisika in ne more, kot na primer mišice na nogah, določen čas shajati z manjšo količino kisika, zato ji pri zmanjšani oskrbi s kisikom grozi neke vrste zadušitev. To stanje strokovnjaki označujejo z izrazom ishemija.

Ateroskleroza

Pri aterosklerozi, ki jo pogosto imenujejo tudi poapnenje žil, se v stenah arterij nalagajo t. i. obloge ali lehe. Sestavljene so v glavnem iz maščob, npr. holesterola, celic in vezivnega tkiva. Pozneje se v obloge naloži še kalcij. Zaradi teh oblog se krvne žile vedno bolj ožijo in postajajo vedno trše. Kri ne more več neovirano teči in pretok krvi se upočasni.


Aterosklerozo pospešujejo številni dejavniki. Enim se žal ni mogoče izogniti, npr. dedni nagnjenosti ali sladkorni bolezni, na druge pa vseeno lahko vplivate. Poleg kajenja, visokega krvnega tlaka in previsoke telesne teže imajo pomembno vlogo pri nastanku oblog v žilnih stenah predvsem visoke ravni holesterola.

Razlikujemo med “dobrim" holesterolom (holesterol HDL), ki iz različnih tkiv in žilne stene odstranjuje holesterol in ga prenaša nazaj v jetra, in “slabim" holesterolom (holesterol LDL), ki se lahko začne kopičiti v žilni steni. Zato so v krvi zaželene visoke ravni holesterola HDL in čim nižje ravni holesterola LDL.

Priporočene ciljne vrednosti krvnih maščob so:

SkupinaOpisCiljna vrednost holesterola LDL
Zelo veliko tveganje
  • Potrjena srčno-žilna bolezen.
  • Klinično potrjena srčno-žilna bolezen, ki vključuje našteta stanja oz. bolezni: predhodni akutni miokardni infarkt, akutni koronarni sindrom, koronarno revaskularizacijo ali katerokoli revaskularizacijo arterije, možgansko kap, prehodno pretočno motnjo (TIA), aortno anevrizmo in periferno arterijsko bolezen. Potrjena srčno-žilna bolezen, ki pri slikanju pokaže pomembno zožitev (plak) pri koronarni angiografiji ali karotidnem ultrazvoku.
  • Sladkorna bolezen z okvaro tarčnih organov (mikroalbuminurija, retinopatija ali nevropatija) ali s prisotnimi tremi glavnimi dejavniki tveganja ali zgodnji začetek sladkorne bolezni tipa 1, ki traja več kot 20 let.
  • Huda kronična ledvična bolezen (oGF 30 mL/min/1,73 m2).
  • Framinghamska tabela več kot  40 %, tabela SCORE ≥ 10 %. 
  • Družinska hiperholesterolemija z dokumentirano aterosklerotično boleznijo srca in žilja ali s pridruženim vsaj še enim glavnim dejavnikom tveganja.

< 1,4 mmol/L oziroma za več kot ali enako 50 % znižati holesterol LDL
Veliko tveganje
  • Zelo zvišanimi vrednostmi posameznih dejavnikov tveganja, zlasti z vrednostjo sokupnega holesterola < 8 mmol/L oziroma holesterol LDL>4,9 mmol/L ali vrednostjo krvnega tlaka >180/110 mmHg.
  • S sladkorno boleznijo, a še brez okvare tarčnih organov, s sladkorno boleznijo, ki traja > 10 let, ali dodatnim glavnim dejavnikom tveganja.
  • Zmerna kronična ledvična bolezen (oGF 30-59 mL/min/1,73 m2).
  • Framinghamska tabela 20-40 %, tabela SCORE med 5 % in 10 %.
  • Z družinsko hiperholesterolemijo brez pridruženih dejavnikov tveganja.

< 1,8 mmol/L ali za več kot ali enako 50 % znižati holesterol LDL
Zmerno tveganje
  • Framinghamska tabela 10-20 %, tabela SCORE 1-5 % v desetih letih.
  • Mlajši bolniki s sladkorno boleznijo (sladkorna bolezen tip 1< 35 let; sladkorna bolezen tip 2> 50 let) s trajanjem sladkorne bolezni pod ali enako 10 let in brez drugih poglavitnih dejavnikov tveganja.

< 2,6 mmol/L
oGF – ocena glomerulne filtracije, ocena SCORE – preglednica ogroženosti zaradi srčne ali možganske smrti, framinghamska tabela – ocena ogroženosti po framinghamskem točkovniku zaradi usodnega ali neusodnega infarkta

Angina pektoris in srčni infarkt

Koronarne arterije lahko zožene krvne žile do neke mere nadomestijo. Prav zaradi tega se lahko zgodi, da koronarna srčna bolezen ostane dolgo časa neopažena. Kadar so koronarne žile zožene za več kot 50 odstotkov, je zožitev pomembna. Šele ko je prekrvitev močno omejena se, predvsem pri telesnih ali duševnih  naporih, pokažejo tipični znaki. Težave opisujemo z izrazom “angina pektoris" (latinski izraz za “stiskanje v prsih").

Najznačilnejša znaka angine pektoris sta predvsem občutek stiskanja v prsih in bolečine v prsih, ki lahko izžarevajo v levo roko ali v vrat. Težko dihanje pri telesnih naporih je nadaljnji znak motenj prekrvitve koronarnih žil. Prav tako se lahko zgodi, da se znaki pojavijo v drugih delih telesa in se kažejo navzven kot bolečine ali odrevenelost, npr. v vratu, ramenih ali sklepih. Možno je tudi, da se angina pektoris pojavi celo brez opisanih težav. V tem primeru govorimo o motnji prekrvavitve brez simptomov, ki je še posebej nevarna, saj jo večinoma prepoznamo šele zelo pozno.

Po razpoku aterosklerotične lehe nastane strdek in v kratkem času popolnoma zapre pretok skozi koronarno arterijo. Del srčne mišice, ki ga oskrbuje ta žila, ni več prekrvljen in ne dobiva več kisika in hranil. Mišične celice srca po kratkem času pričnejo odmirati. Tako nastane srčni infarkt, najpomembnejša in najhujša posledica koronarne srčne bolezni.

Koronarna srčna bolezen ne vodi vedno do srčnega infarkta, je pa seveda pri nezdravljeni koronarni srčni bolezni tveganje za srčni infarkt večje. Če koronarno srčno bolezen pravilno zdravimo in če se trudimo živeti čim bolj zdravo, lahko tveganje za srčni infarkt precej zmanjšamo.

Angina pektoris in srčni infarkt imata zelo podobne znake, vendar so med njima  pomembne razlike.

*Srčni infarkt lahko poteka tudi popolnoma neopaženo, posebej pri sladkornih bolnikih in starostnikih. Pri teh bolnikih je bolečina odsotna, pojavijo pa se težko dihanje, dušenje oz. občutek pomanjkanja zraka, lahko tudi izguba zavesti. V tem primeru govorimo o “nemem" srčnem infarktu.

Kako ukrepati ob pojavu srčnega infarkta?

Čim prej pričnemo srčni infarkt zdraviti, tem večje so možnosti preživetja in tem manjše so njegove posledice. Nekaj sekund, s pravo pomočjo in v pravem trenutku, je lahko ključnih za preživetje.

Ko pomagate bolniku z infarktom je pomembno, da čim prej pokličete prvo pomoč in preverite dihanje, nato pa čim prej začnete izvajati masažo srca in umetno dihanje. Takoj ko imate na voljo za uporabo še avtomatski defibrilator, ga vljučite in sledite navodilom za uporabo. Srčno oživljanje izvajajte dokler ne pride urgentna medicinska ekipa.

Hitreje ko bo bolnik prispel v bolnišnico, večja je verjetnost, da mu bodo zdravniki s hitrim zdravljenjem ohranili del srca, ki ga je prizadel infarkt.

Kako ukrepati ob pojavu srčnega infarkta v Sloveniji?

Kako zdravnik ugotovi koronarno srčno bolezen?

Včasih lahko zdravnik že iz opisa težav in popisa bolezni prepozna koronarno srčno bolezen, pri večini bolnikov pa je potreben natančnejši pregled. Zdravnik najprej izmeri krvni tlak in utrip ter posluša srce in pljuča zaradi morebitnih sumljivih šumov.

Nato se lahko opravi zapis srčne aktivnosti, strokovno elektrokardiogram (EKG), saj koronarno srčno bolezen v nekaterih primerih prepoznamo po značilnih odstopanjih oblike krivulje EKG-ja. Ta odstopanja so potrditev, da je bolnik že doživel srčne dogodke. Standardna preiskava, s katero zdravnik potrdi koronarno srčno bolezen, je snemanje EKG-ja  med obremenitvijo (npr. med vožnjo sobnega kolesa ali hojo na tekočem traku). V tem primeru bo lahko opazil spremembe EKG-ja, ki se pojavijo le takrat, ko mora srce bolj delati in mu koronarne srčne žile ne morejo več zagotavljati zadostne oskrbe. Če na osnovi že opravljenih preiskav še vedno ni jasno, ali gre za koronarno srčno bolezen ali ne, si lahko pomaga še s 24-urnim snemanjem EKG-ja.

Preiskava srca z ultrazvokom se imenuje ehokardiografija. Izvede se pri tistih bolnikih, pri katerih sumimo še na druge bolezni srca, npr. bolezni zaklopk, srčni infarkt v preteklosti. Z ultrazvokom lahko opazujemo tudi motnje krčljivosti srca.

Natančnejše informacije o mestu in obsegu koronarnega zoženja dobimo s srčno  katetrizacijo. Pri tej preiskavi se v koronarne srčne žile uvede zelo tanka cevka (kateter), po kateri se v koronarne arterije vbrizga rentgensko kontrastno sredstvo. Zatem se opravi rentgenski posnetek koronarnih žil, na katerem so vidna zoženja žil.

Za prikaz prekrvljenosti srčne mišice se uporablja scintigrafija miokarda, pri kateri z uporabo radioaktivno označenih snovi opazujemo prekrvitev srčne mišice.

V posebnih primerih se zdravnik odloči za neinvazivno slikanje koronarnih arterij z računalniško tomografijo (globinsko slikanje telesa ali organov v plasteh). S to preiskavo ugotavljajo prizadetost koronarnih arterij pri bolnikih z neznačilnimi znaki angine pektoris. Magnetna resonanca je novejša preiskava, ki se uporablja za oceno krčenja srčne mišice in prikaz motenj prekrvitve.

Kako zdravimo koronarno srčno bolezen?

Zdravljenje koronarne bolezni obsega spremembo življenjskega sloga,  zdravljenje z zdravili ter posege, s katerimi razširimo žile (perkutana koronarna intervencija – PCI) ali naredimo obvod (angl. by-pass).

Viri:

  • 1. Zaletel M. Mžganska kap : Kako jo prepoznamo? Kako ukrepati po njej? Ljubljana: Lek; 2012.
  • 2. Berkov R, et al. Veliki zdravstveni priročnik za domačo uporabo. Ljubljana: Mladinska knjiga; 2002.
  • 3. Švab I, Rotar D. Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine, SZD; 2002.
  • 4. Kocjančič A, et al. Interna medicina. Ljubljana: Littera picta; 2005.
  • 5. 2013 ESH/ESC Guidelines on the management of stable coronary artery disease: The Task Force on the management of stable coronary artery disease of the European Society of Cardiology (ESC). Eur Heart J (2013) doi: 10.1093/eurheartj/eht296 First published online: August 30, 2013.
  • 6. Fras Z, Jug B, Medvešček M, za delovno skupino za preventivo bolezni srca in žilja Združenja kardiologov Slovenije. Smernice za obravnavo dislipidemij – slovenski prevod in prilagoditev evropskih smernic. Slovenska kardiologija, november 2012; 2: 4-6.
  • 7. Fras Z. Izbrana poglavja iz interne medicine. Ljubljana medicinska Fakulteta, Katedra za interno medicino: SZD, 2019.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.