Stres
Stres kot odgovor na zunanje okoliščine
Splošno znana je definicija stresa, da je to odgovor organizma na zunanje okoliščine. Psihiatri opredeljujejo stres kot dogajanje, ki zmoti človekovo notranje ravnovesje in aktivira njegove prilagoditvene procese.
Profesor Laskin z ugledne univerze John Hopkins v Baltimoru trdi, da nekateri dejavniki v družbenem okolju povzročijo stres in napovedujejo depresijo.
V pradavnini je človek nevarnosti iz okolja zaznal s čutili. Dražljaji so se prek možganske skorje in višjih možganskih centrov prevajali v nadledvični žlezi. V njih sta se začela izločati najprej adrenalin in noradrenalin, stresna hormona. Pod njunim vplivom se telo pripravi na edini dve možnosti, ki omogočata preživetje: na beg ali na boj.
Stresni mediatorji in njihovi učinki
Adrenalin
- zveča srčno delo
- preusmeri kri iz kože in notranjih organov (razen srca in pljuč) na periferijo
- zveča krvni obtok v mišicah
- zveča ritem dihanja
- zveča znojenje
- zveča vrednost sladkorja in maščob v krvi
- zmanjša dejavnost prebavil.
Kortizol
- je kortikosteroid – povzroča supresijo imunskega sistema
- razgrajuje beljakovine v aminokisline
- razgrajuje rezervne maščobe v maščobne kisline
- zadržuje natrij v organizmu – vzdržuje zvišan krvni tlak.
V primeru bega pred divjo živaljo, boja s tekmecem itd. je bil tak odziv organizma popolnoma smiseln, saj je omogočal optimalen telesni odgovor. Refleks, ki je star kot človeštvo, je omogočal preživetje. In danes? Namesto z razjarjenim krdelom volkov se soočamo z nadrejenimi v službi ali z zahtevnimi in nezadovoljnimi strankami. Dražljaji za izločanje stresnih hormonov so vse bolj simbolični in pogosti, če ne celo stalni spremljevalci življenja sodobnega človeka. Hormonov ne porabimo s telesno dejavnostjo.
Stresorji
Danes definiramo stres kot doživetje, katerega posledica je psihična napetost, ta pa povzroča fiziološke procese, ki so za organizem nevarni.
Povzročitelj stresa, imenovan stresor, je lahko nekaj, kar človeku pomeni oviro, zahtevo, obremenitev ali izziv. Seveda se različni ljudje na isti dražljaj odzivajo različno: gneča na cesti je za povprečnega voznika obremenitev, vozniški navdušenec pa jo sprejema kot izziv in se je loti športno in z užitkom.
Strokovnjaki stresorje razvrščajo v nekaj skupin:
- Stresorji ozadja so navidez neopazne, zanemarljive in nepomembne okoliščine, ki dolgoročno povzročajo stresne reakcije. Hrup na delovnem mestu, vsiljen ritem dela, vsakodnevno hitenje na poti v službo, (relativno) pomanjkanje materialnih dobrin, neustrezne stanovanjske razmere so okoliščine, ki sčasoma povzročijo zmanjšanje delovnih sposobnosti in resne zdravstvene posledice.
- Osebni stresorji so dogodki in okoliščine v posameznikovem življenju, ki sprožijo hude notranje napetosti in jim posameznik ne more uiti z begom ali bojem. Hud bolnik v družini, strah pred izgubo delovnega mesta, prizadevanje za doseganje želenega statusa, konflikte situacije na delovnem mestu in v zasebnem okolju so dejavniki ogroženosti, ki jih čuti posameznik. Zdi se, da je telesno ogroženost pračloveka zamenjala psihična ogroženost.
- Kataklizmični stresorji so povzročitelji nepredvidljivih katastrof, ki hkrati prizadenejo večje skupine ljudi (npr. poplave, tornado, letalske nesreče, večji požari). Skupna čustva in vedenje pri večji skupini ljudi ustvarijo občutek pripadnosti. Tisti, ki po službeni dolžnosti pomagajo prizadetim, pogosto sami podležejo potravmatskemu stresu. Zato je poglobljeno znanje o stresu potrebno ne le laikom, temveč tudi zdravstvenim delavcem.
Vpliv stresa na zdravje
Psihonevroimunologija je veda, ki raziskuje vpliv razpoloženja in duševnosti na telesno zdravje. Ugotovili so, da pozitivno mišljenje, psihično ravnovesje in optimistično razpoloženje zvečujejo sposobnost in brezhibnost imunskega odziva organizma. Negativen vpliv stresa olajša delo mikrobom in zmanjšuje učinek cepiv. Psihične obremenitve spreminjajo ravnovesje nekaterih hormonov v telesu.
Za astmo, revmatski artritis, kronično vnetno črevesno bolezen, luskavico in rakaste bolezni je splošno znana povezava med poslabšanjem bolezni in stresom.
Med dolgotrajne posledice stresa spadajo nepojasnjen glavobol in bolečine v vratu, nespečnost, vrtoglavica, težave z želodcem, bolečine v križu, sindrom razdražljivega črevesja, kronična utrujenost oz. izgorelost, splošno zmanjšana odpornost … Naštete so le nekatere od t. i. somatoformnih motenj, torej zdravstvenih težav, ki jih povezujemo s stresom oziroma projiciranjem psihičnih težav.
(celotni članek si lahko preberete v časopisu Skrbimo za svoje zdravje, številka 7)
Asist. Nena Kopčavar Guček, dr. med.
Specialistka splošne medicine
Preberite več
- Obvladovanje stresa
- Stres na delovnem mestu
- Zdravilne rastline za lajšanje stresa
- Stresorji in lestvica stresnih dogodkov
- Preverite ali ste v stresu
Praktični napotki za obvladovanje vsakodnevnih stresnih situacij
