Zvišan krvni tlak
Visok krvni tlak ali hipertenzija je bolezen, ki navadno ne povzroča težav. Čeprav poteka nemo, jo je treba zdraviti. Če tega ne storimo, obstaja večja verjetnost za pojav:
- možganske kapi
- srčnomišičnega infarkta
- odpovedi ledvic
- drugih zapletov
Kaj je krvni tlak?
Krvni tlak zagotavlja primeren pretok krvi v ožilju. Pretok krvi mora zadostiti potrebe organov po kisiku in hranilnih snoveh, ki so potrebni za normalno delovanje.
Višino krvnega tlaka določata dve vrednosti:
- višja vrednost ali sistolični tlak je tlak v arterijah med srčnim utripom, ko se srce skrči in iztisne kri v ožilje;
- nižja vrednost ali diastolični tlak je tlak v arterijah med dvema utripoma, v času relaksacije srca.
Vrednosti krvnega tlaka zaradi enostavnosti še vedno izražamo v milimetrih živega srebra (mmHg).
Kdaj je krvni tlak zvišan?
Krvni tlak ni ves čas enak; spreminja se s spreminjanjem telesnega položaja, odvisen je od telesne aktivnosti, višji je podnevi, med spanjem pa se zniža.
Krvni tlak se zviša nad normalne vrednosti tudi ob razburjenju, strahu, bolečini, med telesno obremenitvijo in podobno, vendar se kmalu po prenehanju dražljaja zniža na izhodiščno raven. V teh primerih gre za povsem normalno reakcijo organizma, ki se pojavlja pri zdravih osebah in tudi pri bolnikih s hipertenzijo.
Krvni tlak je zvišan, če je sistolični krvni tlak enak ali višji kot 140 mmHg, diastolični krvni tlak pa enak ali višji kot 90 mmHg.
Medicinski izraz za trajno zvišan krvni tlak je arterijska hipertenzija.
Razvrstitev arterijske hipertenzije glede na višino krvnega tlaka
| sistolični krvni tlak | diastolični krvni tlak (mmHg) | |
|---|---|---|
| optimalni krvni tlak | pod 120 | pod 80 |
| normalni krvni tlak | pod 130 | pod 85 |
| visoko normalen krvni tlak | 130 -139 | 85 -89 |
| arterijska hipertenzija | ≥140 | ≥90 |
Mejo med normalnim in visokim krvnim tlakom so postavili na osnovi raziskav, s katerimi so potrdili, da se z naraščanjem krvnega tlaka zbolevnost zvečuje.
Pojav zvišanega krvnega tlaka je pogostejši pri ljudeh z dejavniki tveganja za nastanek te bolezni. Ali ste tudi vi med njimi? Preverite, kako ogroženi ste.
Zakaj je visok krvni tlak škodljiv?
Dolgotrajno zvišan krvni tlak lahko povzroči okvare ožilja, srčno odpoved, srčnomišično in možgansko kap, ledvično odpoved in druge zaplete.
V večini primerov vzroka arterijske hipertenzije ne poznamo in je ne moremo ozdraviti, lahko pa z ustreznim zdravljenjem znižamo krvni tlak na normalne vrednosti in s tem odložimo ali celo preprečimo nastanek zapletov zaradi trajno zvišanega krvnega tlaka.
Kako odkrivamo in nadzorujemo arterijsko hipertenzijo?
Arterijska hipertenzija običajno ne povzroča težav, zato jo lahko odkrijemo le z merjenjem krvnega tlaka. Da bi z gotovostjo potrdili, da je krvni tlak trajno zvišan, je dobro, da si ga sami merite doma (navodila za merjenje).
Krvni tlak merimo običajno na nadlahti pri sedečem preiskovancu, občasno pa tudi pri ležečem oziroma stoječem, s sfigmomanometrom (lahko pa tudi z drugimi merilniki krvnega tlaka). Paziti moramo, da krvni tlak merimo z manšeto, ki ustreza obsegu preiskovančeve nadlahti.
Pri postavitvi diagnoze in spremljanju učinkovitosti zdravljenja so nam v veliko pomoč tudi podatki iz dnevnika meritev krvnega tlaka .
Priporočamo vam, da se pred nakupom o izbiri merilnika krvnega tlaka in primerni širini manšete posvetujete z zdravnikom, ki vas bo naučil tudi pravilnega merjenja. Za točnost meritev poskrbite z rednim umerjanjem merilnika.
