Borut Živulović - Fotografije
Sprehod po Galeriji Lek je tokrat poln spominov na aktualne dogodke, ujete skozi objektiv Boruta Živulovića.
V Leku smo ponosni, da svojo prvo samostojno predstavitvijo fotografij razstavlja ravno pri nas, s tem pa nadaljuje povezavo svoje družine z Lekom, ki jo je z dolgoletno zaposlitvijo začel njegov dedek Dragan in z razstavo v Galeriji nadaljeval njegov oče Srdjan Živulović, priznani fotoreporter in Pulitzerjev nagrajenec.
Za glasbeni pridih je s koncertno harmoniko poskrbel vrhunski mladi glasbenik Mile Djurdjević.
Borut Živulović, dobrodošel pri nas in čestitke za fantastično razstavo!
Vabljeni na ogled.
Od 7. 6. 2023 do 11. 9. 2023
Ena izmed poglavitnih značilnosti dejavnosti, ki jo opravljajo fotoreporterji, je njihova tesna vpetost v aktualno oziroma živo dogajanje v vseh plasteh naše družbe: od politike, gospodarstva, vsakdanjega življenja do športa, kulture, sveta zabave itn. Delo tovrstnih fotografov je v prvi vrsti odvisno od trenutnih potreb javnega medija, v čigar »službi« so. Zavezani so nenehnemu in kontinuiranemu iskanju odzivov na aktualne, za družbo pomembne dogodke, ki so v določenem trenutku v središču njene pozornosti. Fotografija kot eden izmed najbolj aktualnih in nepogrešljivih ter »večno zelenih« vizualnih medijev poskrbi, da ti dogodki z objavo v sredstvih javnega obveščanja »nastopijo« pred najširšo javnostjo. Profesionalna raven izkušenih mojstrov fotoreporterskega poklica zagotavlja kakovost in potrebno sporočilno vrednoto njihovega dela, za katero nedvomno velja, da je večno v borbi s časom, še bolje rečeno s trenutkom, ki gaponujata sočasno družbeno dogajanje in vsakdanje življenje.
Borut Živulović se že dobrih deset let ukvarja s tem zahtevnim, predvsem pa dinamičnim poklicem, ki ga je na svoj način podedoval po očetu. Sam meni, da ga je že na začetku profesionalne poti v tem poklicu fasciniralo dejstvo, da se je lahko srečeval res s številnimi ljudmi iz najrazličnejših sfer družbe, od komunalnega delavca do premiera in predsednika ali predsednice države. »Zanimivo je, da ti z njimi razpleteš “štorjico”, ki se razvija okrog njih,« meni Živulović, »in zelo sem vesel, če mi uspe dobra fotografija s teh dogodkov in srečanj z ljudmi!« Avtor je prepričan, da mora biti stoodstotno predan dogajanju oziroma temi, ki jima trenutno sledi, hkrati pa mora s posebnim čutom poiskati in ujeti v objektiv njun ključni trenutek. Z njim lahko v objavljenem prispevku učinkovito sklene svoje fotografsko pričevanje. Izredno pomemben je refleks, ki ga mora imeti dober reporterski fotograf, da dejansko ujame eno izmed središčnih točk na premici poteka dogodkov. Živulović pravi, da se tak refleks razvije z leti trdega ter vztrajnega fotografskega dela in da vsekakor ni nekaj, kar bi lahko bilo prirojeno.
Digitalni fotografski postopek, ki je danes na splošno uveljavljen med poklicnimi fotoreporterji, nedvomno pripomore k hitrejši poti do zaželenih ciljev. Avtorju predvsem omogoča nabor večje količine posnetkov, hkrati pa tudi takojšnji pregled in izbiro posnetega gradiva, česar si v časih analogne fotografije ni bilo mogoče niti misliti. Borut Živulović trdi, da poklicni fotoreporterji ustvarjajo gradivo, ki ima zgodovinsko vrednost in pomen za prihodnje rodove. Meni tudi, da fotografija kljub vse bolj prodorni vlogi videa ne bo izgubila svoje pomembne vloge v sredstvih javnega obveščanja in drugih oblikah publiciranja. S svojo prvo samostojno predstavitvijo fotografij na razstavi razgrinja izbor del, posvečenih aktualnim temam, ki jih je poklicno spremljal, ob njih pa razkriva svojo ustvarjalno žilico s posnetki, ki jih je ustvaril za svojo dušo. Z enim in drugim izkazuje visoko profesionalno obvladovanje fotografskega medija in to dopolni z izrazitim čutom za estetske ter likovnoizrazne vrednote.
Iztok Premrov
Borut Živulović
Kipar časa
Borutu Živuloviću je bila fotografija položena v zibko. Celo agencija Foto Bobo, ki jo je ustanovil njegov oče Srdjan Živulović leta 1992, je dobila ime po njem. Borut v prvih letih namreč ni znal izgovoriti črke R, zato se je ob nenehnem spraševanju najbližjih po njegovem imenu preprosto poimenoval Bobo.
Napis »Foto Bobo« ste zagotovo že zasledili v dnevnem časopisju ali na novičarskih spletnih portalih, saj gre za eno od najbolj prepoznavnih domačih foto agencij. Borut sodeluje kot ustvarjalec in vodja agencije že deset let. Pri sestavljanju mozaika domačega dogajanja pa kolektivu pomagajo številna prepoznavna imena fotoreportaže. Tudi oče Srdjan, sicer Pulitzerjev nagrajenec, in brat Žiga, prav tako fotoreporter. Borut Živulović že šesto leto sodeluje tudi z eno največjih novinarskih agencij na svetu – Reutersom. Zaradi njega podobe dogajanja v Sloveniji sežejo čez meje, na najbolj priznane novičarske portale, denimo na The Guardian ali New York Times. Borut pa še vedno ostaja tihi spremljevalec ključnih domačih dogodkov: od vrvenja po parlamentarnih hodnikih do spektakularnih posnetkov planiških letalcev. Leta 2020 je od blizu spoznal surovost nasilnih protestov. Zoperstavil se je zubljem lanskega požara na Krasu in v objektiv ujel obraze izmučenih gasilcev. Prav obrazi so po njegovem mnenju največji pripovedovalci zgodb brez besed.
Ustvarjalni duh ga spremlja celo na dopustu. Nanj pa ne vzame digitalnega, temveč analogni fotoaparat, ki zahteva čas in drugačen trud od vsakodnevnega agencijskega »škljocanja«. V objektiv ujame trenutek ulične razposajenosti ali milino prostrane narave. Njegove fotografije sledijo toku časa, čas pa jih skozi leta opredeli kot verodostojen dokaz preteklosti. Zgodovina bo zaradi Borutovega dela ostala resnična.
Nejc Furlan