Samuel Grajfoner
»Verjamem v nenehno poglabljanje samega procesa dela, v intenzivno raziskovanje in v nepretrgano ukvarjanje z oblikami v prostoru. V inspiracijo ne verjamem.«
Od 4. 2. 2020 do 1. 3. 2020
»Mogočno,« je voditeljica večera Blažka Müller opisala svoja občutja ob vstopu na razstavo Samuela Grajfonerja v Galeriji Lek, ki smo jo odprli v torek, 4. februarja. In res so oči obiskovalcev najprej obstale na dveh velikih grafikah, ki izkazujeta avtorjevo težnjo po prostorskem umeščanju grafičnih objektov in nosita očitna znamenja monumentalnosti.
K mogočnemu občutku v prostoru je prispeval tudi izbor glasbenih gostov, saj smo tokrat lahko prisluhnili skladbam v izvedbi sopranistke Nataše Zupan ob spremljavi Gašperja Primožiča na harmoniki. Zupanova je goste očarala s svojim nastopom, izbrane skladbe pa nam je še približala s predhodno predstavitvijo njihove vsebine – tako smo vsi imeli pred očmi dekle z rdečimi rokami in lici ob izvedbi dela Sibeliusa Flickan kom ifran sin alsklings möte, čeprav nam švedski jezik ni blizu. Svoj nastop sta glasbenika sklenila s Prešernovo pesmijo Nezakonska mati in nas vse skupaj spomnila na prihajajoči kulturni praznik.
V pogovoru likovnega kritika Iztoka Premrova z umetnikom Samuelom Grajfonerjem, rednim profesorjem za grafiko in risbo na Oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, sta govorca obiskovalce naprej popeljala po postavitvi razstave – od začetnih, manjših grafik do današnjih, velikih grafik, ki smo jih omenili že na začetku. S slednjimi avtor uresničuje zamisli, s katerimi grafika odločneje stopi v prostor, ga s tem sooblikuje in spreminja njegove vizualne značilnosti. Avtor o svojih likovnih dosežkih meni, da niso plod inspiracij, saj verjame v nenehno poglabljanje delovnega procesa, raziskovanje in ukvarjanje z oblikami v prostoru. Ključni dejavnik procesa se mu zdi oblikovanje grafične matrice, kjer se ideja na podlagi številnih preverjanj in korekcij oblikuje v svoji materialni podobi. Tematika avtorjevih del se je od osnovne figuralike preko raziskovanja geometričnih ali svobodnih oblik v prostoru prevesila v popolno abstraktnost, ki se zrcali tudi v njegovem zadnjem ciklusu Temé lukenj.
Razstava bo odprta do 1. marca. Vljudno vabljeni na ogled.
Samuel Grajfoner
Samuel Grajfoner (1962, Maribor) je redni profesor za grafiko in risbo na Oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Po študiju kiparstva (1990) je končal še specialistični študij grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (1994) in se izpopolnjeval na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem, v grafičnih ateljejih v Paragon Centre v Londonu, v pariškem Cité Internationale des Arts in na Printmakers Workshop v Edinburgu. Bil je član likovne skupine Mi, s katero je razstavljal v prvi polovici devetdesetih let. Sodeloval je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah v Sloveniji ter mednarodnem prostoru in za svoje delo prejel več prestižnih nagrad. Med drugim je prejemnik študentske Prešernove nagrade ALUO Ljubljana (1990), priznanja na 18. Mednarodnem grafičnem bienalu (1989, Ljubljana), Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture (2005, Maribor), odkupne nagrade na seulskem mednarodnem grafičnem bienalu (2009, Seul), druge nagrade v Livornu (2015), odkupne nagrade na 16. Mednarodnem bienalnem festivalu portreta v Tuzli (2015) in priznanja za kvaliteto likovnih del na 8. Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti Črno in belo v Kranju (2019). Njegova grafična dela so vključena v številne umetniške zbirke, med drugimi se nahajajo v znameniti dunajski Albertini – kot odkupne nagrade z 2., 4. in 7. bienala slovenske grafike Otočec, Novo mesto.