Razstava MIKRO – MAKRO Jožefa Vrščaja v Galeriji Lek

V torek, 13. marca, nas je na sprehod v mikro in makro svet popeljal akademski kipar Jožef Vrščaj.

Voditeljica Blažka Müller Pograjc je v imenu gostitelja farmacevtske družbe Lek pozdravila goste in na kratko predstavila mlado violinistko Majo Savnik, ki je z glasbo otvorila prijeten večer.

O akademskem kiparju Jožefu Vrščanju in njegovi razstavi z naslovom MIKRO – MAKRO pa je spregovoril umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov, ki je v zloženki k razstavi zapisal:

“V ustvarjalnosti kiparja Vrščaja je bila barva pravzaprav skoraj vselej nekje prisotna in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo stopila povsem v ospredje, kot čisto slikarski element. Jožef Vrščaj je namreč v sedemdesetih letih, v svojih prvih samostojnih razstavnih nastopih, slovenski javnosti predstavil izjemno zanimive kiparske izdelke, narejene iz naslojenih plasti pleksi stekla, med katerimi so zaživeli barvni elementi. Njegove prosojne kocke so iz globine sevale barvne poslikave, ki so seveda v duhu časa prinašale razgibano abstraktno tematiko. Že pri teh kiparskih objektih je Vrščaj torej dokazal svoje zanimanje za različne barvne učinke in nekaj let je le še stopnjeval ta svoja občutja. Gotovo je v svojih likovnih iskanjih poleg premišljene zasnove odkrival tudi razne učinke naključij, ki so se pojavljali ob njegovih snovanjih. Treba je namreč poudariti, da je Vrščaj s svojimi likovnimi iskanji vselej tipal v novo in da je bilo eksperimentiranje od nekdaj eno izmed njegovih ustvarjalnih načel. Brez preizkušanja novih materialov in njihovih medsebojnih kombinacij, brez eksperimentiranja z barvili, laki in s podobnim avtor ne bi dosegel tega, kar je uspel v svojem likovnem izrazoslovju. Vse te njegove različne izkušnje so se nalagale in zgoščale ter mu pred tremi leti ponudile priložnost za popolnoma nov korak v njegovem likovnem ustvarjanju.

Ta novi korak je pomenil vstop v slikarski medij in tudi pri tem so se stvari odvijale po posameznih fazah. Najprej je bilo treba trasirati osnovno smer – začeti razmišljati in ustvarjati dvodimenzionalno. Elementarna modeliranja barvnih nanosov s pomočjo rok in prstov so ga potegnila v magmo novih likovnih doživetij, ki so se spontano razvijala in odkrivala pot k novim in novim zanimivim učinkom. Porajati so se začele fantazijske oblike in scene, znotraj katerih so vznikli naključni figure in liki kot glave in telesa živih bitij, človeške in živalske. Prostor se je porajal spontano, v belini ozadja, s strukturo platna. Doživljanja teh spontano porajajočih se likov so umetniku ponudila neskončno novih možnosti, ki so ga vsekakor vlekle naprej k novim iskanjem in novim poskusom. Prišlo je do uporabe različnih barv, ki so med seboj začele na tak ali drugačen način reagirati in »same po sebi« ustvarile zanimive forme in preplete znotraj njih. Lahko rečemo, da se je Vrščaju začela »dogajati« barva in z njeno pomočjo je likovnik izoblikoval nov svojski svet, podoben kozmičnemu prostoru na eni strani in molekularni sestavi elementov na drugi, skratka makro- in mikrokozmos.

Ta spontano razviti svet oziroma sistem različnih svetov je ustvarjalca fasciniral s svojo spremenljivostjo in dinamiko. Umetnik se je počutil kot čarodej, ki sproži postopek likovnih metamorfoz, te pa nimajo nobenih zavor in limitov, so neskončne, kot sta neskončna vesolje in čas.

Nova doživetja v ustvarjalnosti so dobila v zadnjih dveh, treh letih izjemen zagon. Nastalo je na stotine novih del, slik in slikarskih podob, ki razkrivajo neskončne izrazne in oblikovne možnosti. Ustvarjalcu sta jih ponudila nova tehnologija in nov zagon. Odprl se je likovni svet, ki za enkrat še ne pozna omejitev, očara pa nas s svojo neverjetno spremenljivostjo in z neizčrpno energijo.”

Biografija

Jožef Vrščaj, akademski kipar, je bil rojen leta 1950 v Črnomlju. Leta 1977 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Slavku Tihcu. Do upokojitve je deloval kot svobodni umetnik v Ljubljani in Črnomlju. Deluje tudi kot likovni mentor in organizator razstav.

Član DLUL, DLUD, KUD Artoteka Bela krajina, Berufsverein bildender kunstler Osterreich.

Bil je ustanovni član likovnega društva Artoteka in nato njegov dolgoletni predsednik.

Samostojna razstave

1. 1975 Dom kulture, Črnomelj
2. 1977 Dolenjska galerija, Novo mesto
3. 1979 Moderna galerija, Ljubljana
4. 1980 Galerija Meblo, Nova Gorica
5. 1981 Bežigrajska galerija, Ljubljana
6. 1981 Razstavni salon Lesonit, Ljubljana
7. 1981 Salon galerije Karas, Zagreb, Hrvaška
8. 1981 Dolenjska galerija, Novo mesto
9. 1982 Koncertni atelje DSS, Ljubljana
10. 1982 Mestna galerija, Ljubljana
11. 1983 Galerija ARS, Ljubljana
12. 1983 Dom kulture, Črnomelj
13. 1984 Inštitut Jožef Štefan, Ljubljana
14. 1984 Salon Nama Brest, Tromostovje, Ljubljana
15. 1985 Emona – poslovna stavba, Ljubljana
16. 1985 Petkova galerija, Ribnica
17. 1987 Mestna galerija, Ljubljana
18. 1987 Rotovž, Maribor
19. 1987 Likovni salon, Celje
20. 1988 Dom kulture, Črnomelj
21. 1988 Belokranjski muzej, Metlika
22. 1988 Koncertni atelje DSS, Ljubljana
23. 1988 Gradska galerija, Grožnjan, Hrvaška
24. 1988 Terzo di Aquilea, Italija
25. 1988 Galerija Rabedula, Cervignano, Italija
26. 1989 Galerija Mini art, Črnomelj
27. 1990 Razstavni salon Avto hiša, Ljubljana
28. 1991-92 Mali salon Jakopičevo razstavišče, Ljubljana
29. 1992 Razstavišče Veronika, Kamnik
30. 1995 Belokranjski muzej, Metlika
31. 1995 Galerija Mestnega muzeja, Idrija
32. 1997 Galerija muzejske zbirke, Črnomelj
33. 1997 Galerija ARS, Ljubljana
34. 1997 Galerija Kos – pasaža nebotičnika, Ljubljana
35. 1997 Zavarovalnica Triglav ob 3. Bienalu mesta Kranj
36. 1998 Poslovni center HIT, Nova Gorica
37. 1998 Galerija Meduza 2, Nova Gorica
38. 1998 Taborska hiša, Semič
39. 1999 Grubarjeva palača – razstava na prostem
40. 1999 Prenos razstave v park pred občinsko stavbo, Nova Gorica
41. 2000 Dvorana Cankarjevega doma, Vrhnika
42. 2002 BV Galerie Klagenfurt – Celovec, Avstrija
43. 2003 Dvajset let pozneje, Braniselj-Gregorčič-Vrščaj, Mestna galerija, Ljubljana
44. 2003 Dvajset let pozneje, Belokranjski muzej, Metlika
45. 2005 Skozi korenine, NLB, Črnomelj
46. 2006 Taborska hiša, Semič
47. 2007 Cerkev Svetega Duha, CSD, Črnomelj
48. 2007 Inštitut za humanistiko, Ljubljana
49. 2009 BV Galerie Klagenfurt – Celovec, Avstrija
50. 2009 Galerija Staroljubljanskega društva
51. 2010 Kambičeva galerija, Metlika
52. 2010 Galerija CSD, Črnomelj

Skupinske razstave

Sodeloval je na več kot šestdesetih skupinskih razstavah doma in v tujini.

Javna dela

• 1979 Spomenik viniški republiki, Vinica
• 2000 Spomenik Engelbertu Ganglu, Metlika
• 2001 Ambientalna skulptura v trgovskem centru Črnomelj
• 2006 SKLADNICA – ambientalna skulptura na belokranjski kiparski poti
• 2007 MEJAŠ – ambientalna skulptura ob zaključku obnovitvenih del na cerkvi Sv. Duha, Črnomelj
• 2007 Doprsni kip Francu Kočevarju – Cirilu, Metlika
• 2009 Prostorska skulptura ob odprtju Glasbene šole v Črnomlju
• 2010 Doprsni kip pesnika Mirana Jarca, Črnomelj

Muzejski eksponat

Kocka z vgrajenim živim srebrom – živosrebrni stolp v gradu Gewerkenegg

Nagrade

• 1979 Odkupna nagrada na IV. Bienalu jugoslovanske male plastike
• 1981 Odkupna nagrada Muzeja konkretne umetnosti, Ingolstadt, Nemčija
• 1982 Odkupna nagrada muzeja mesta Padova na XIII. Bienalu male plastike, Murska Sobota
• 1982 Štipendija Moša Pijade – Fond za unapredjivanje likovne umetnosti, 24, 1982
• 1982 III. nagrada na II. Bienalu mladih, Šibenik, Hrvaška
• 1982 Najuspešnejši mladi slovenski ustvarjalci, Dnevnik, Silva Čušin, Milan Kleč, Jani Golob, Jožef Vrščaj
• 1985 Odkupna nagrada na VII. Bienalu male plastike, Murska Sobota
• 1987 Odkupna nagrada na VIII. Bienalu jugoslovanske male plastike, Murska Sobota
• 1995 Župančičeva plaketa občine Črnomelj za posebne dosežke v kulturi
• 1997 Posebna nagrada na V. belokranjskem likovnem bienalu, Črnomelj
• 1999 Delo meseca, galerija Latobia, Ljubljana

Dela v muzejskih zbirkah

• Belokranjski muzej, Metlika
• Mestni muzej, grad Gewerkenegg, Idrija
• Muzej konkretne umetnosti, Ingolstadt, Nemčija
• Mestni muzej, Padova, Italija

Razstava je na ogled do 10. aprila.