Zdravljenje bolnika z možgansko kapjo

Kako poteka obravnava bolnika z možgansko kapjo v bolnišnici?

Zdravnik se za vrstni red preiskav odloči glede na bolnikovo nevrološko prizadetost. Najpomembnejši je klinični nevrološki pregled, s katerim ocenimo stopnjo nevrološke okvare. Pri vsakem bolniku opravimo slikanje možganov z računalniško tomografijo glave (CT glave) ali včasih z magnetno resonanco glave (MR glave). Izmerimo krvni tlak, določimo vrednost krvnega sladkorja in raven holesterola. Poleg tega opravimo elektrokardiogram in ultrazvočno preiskavo žil, ki vodijo v možgane.

Če ti izvidi ne potrdijo vzroka, je treba opraviti še ultrazvočno preiskavo srca, ki najpogosteje pokaže na srčni izvor kapi. Sedaj so na voljo tudi novejše nevroradiološke metode za odkrivanje žilnih obolenj.

Pri mlajših bolnikih z možgansko kapjo je potrebno opraviti tudi dodatne laboratorijske teste, s katerimi ugotavljamo nagnjenost k strjevanju krvi ali morebitno revmatološko bolezen.

Zdravljenje akutne možganske kapi

Najpomembneje je vedeti, da je možganska kap NUJNO STANJE, zato mora tak bolnik takoj ali vsaj čim prej dobiti zdravniško oskrbo. Vsakršno čakanje lahko naredi bolniku le še hujšo, tudi trajno škodo ali povzroči celo smrt.

V zadnjih desetih letih so zdravniki razvili za zdravljenje ishemične možganske kapi poseben postopek, imenovan tromboliza, s katerim raztopijo krvni strdek, ki je zamašil žilo in povzročil bolniku hude posledice. Vendar pa se je treba zavedati, da je tromboliza uspešna le, če jo zdravniki izvedejo v prvih urah po začetku ishemične možganske kapi. Najnovejše raziskave kažejo, da je postopek uspešen, če je izveden v prvih štirih urah in pol.

Uspešna tromboliza izboljša končni izid po kapi, mnogi bolniki po njej ne potrebujejo nobenega dodatnega zdravljenja ali rehabilitacije.

Zdravljenje z zdravili

Zdravljenje z zdravili je najpomembnejši del preprečevanja možganske kapi. Izbira ustreznih zdravil je odvisna od vzroka prebolele prehodne pretočne motnje ali možganske kapi.

• Če je možgansko kap povzročila srčna embolija, mora bolnik uživati antikoagulacijska zdravila, ki preprečujejo strjevanje krvi. 
• Če je bila vzrok žilna bolezen, mora bolnik jemati protitrombocitna zdravila, ki preprečujejo medsebojno zlepljanje trombocitov in njihovo prilepljanje na okvarjeno notranjo žilno površino, s tem pa napredovanje aterosklerotičnega procesa. 
• V sekundarni preventivi uporabljamo tudi kombinacijo antihipertenziva (ACE zaviralec z diuretikom) in statina. V raziskavah je bilo namreč dokazano, da statini zmanjšujejo tveganje za ponovno ishemično možgansko kap.

Pri vseh skupinah bolnikov je poleg doslednega zdravljenja z zdravili nujno potrebno tudi, da osvojijo pravilen življenjski slog.

Dosledno jemanje zdravil

Zdravniki vedno znova ugotavljajo, da veliko bolnikov zdravil ne jemlje tako, kot so jim bila predpisana. Zdravil pogosto ne jemljejo redno ali pa jih prezgodaj prenehajo jemati. Zaradi tega se, na primer, krvni tlak in raven holesterola ne znižata dovolj, da bi se izognili nevarnim posledicam, kot sta možganska kap in srčni infarkt.

Razumljivo je, da so številni bolniki prestrašeni, ko v priloženem navodilu za uporabo zdravila preberejo, da s tem zdravilom svojemu zdravju lahko tudi škodijo. Vedeti je treba, da so v navodilih našteti ne le najpogostejši, temveč tudi vsi možni neželeni učinki, ki so jih kadarkoli opazili pri jemanju zdravila (tudi če so se pojavili pri enem na 1000 bolnikov ali celo pri enem na 10.000 bolnikov). Večina neželenih učinkov med zdravljenjem izgine. Pomembno je vedeti, da so pri vseh zdravilih, ki so v prometu v Sloveniji, koristni učinki zdravljenja večji od možne nevarnosti.

Nasveti za boljši učinek zdravil

• Zdravila vedno zaužijte z dovolj tekočine, najbolje s kozarcem vode. Nekatere pijače, kot so mleko ali sok grenivke, niso primerne, ker lahko vplivajo na učinkovitost in prenašanje zdravila.
• Nekaterih zdravil ne smete jemati sočasno z drugimi zdravili. Zato morate svojega zdravnika obvestiti o vseh zdravilih, ki jih uporabljate. To velja tudi za zdravila brez recepta, ki ste jih kupili v lekarni.
• Če ste enkrat ali večkrat pozabili vzeti zdravilo, ne vzemite naslednjič dvojnega ali večkratnega odmerka, temveč nadaljujte z običajnim jemanjem predpisanega odmerka.
• Dodatna navodila za jemanje (npr. pred obrokom ali po njem), navodila za shranjevanje in ostala priporočila najdete v priloženem navodilu za uporabo. V primeru nejasnosti se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Rehabilitacija bolnika po možganski kapi

Pri bolnikih po možganski kapi je rehabilitacija sestavni del zdravljenja, saj jim omogoči, da živijo bolje in dlje. Napredek je sicer najopaznejši v prvih tednih, vendar je dokazano, da se stanje popravlja vsaj še leto dni. Za najboljše izide zdravljenja moramo z rehabilitacijo začeti že v prvih dveh dneh po kapi. Bolnike spodbujamo, da čimprej postanejo aktivni.

Večina ljudi, ki so doživeli možgansko kap, potrebuje storitve rehabilitacijske ekipe.

• Fizioterapevt oceni potrebo po tehničnih pripomočkih, namenjenih večji in lažji gibljivosti, kot so ortoze*, palice, bergle, hodulje, invalidski voziček.
• Logoped pri bolniku oceni in zdravi motnje požiranja ter motnje govora in uporabe ali razumevanja jezika.
• Delovni terapevt oceni zmožnosti za opravljanje vsakodnevnih opravil in izvaja trening teh opravil, npr. umivanja, oblačenja, kuhanja. Oceni tudi potrebo po delovnih pripomočkih, ki bolniku omogočijo boljše in lažje življenje, pomaga pa tudi odpraviti arhitekturne ovire v bolnikovem domu.
• Klinični psiholog oceni osebnostne lastnosti bolnika, motnje razpoloženja in okvare kognitivnih funkcij.

V drugem delu rehabilitacije je za nadaljnjo uspešno rehabilitacijo pomemben socialni delavec, ki skrbi za urejanje prehoda v domače in širše okolje. Pomaga tudi pri iskanju mesta v domu za starejše občane ter pri vzpostavljanju stikov z delodajalci ali šolo. Poleg tega pomaga urejati zapletene postopke pri dodelitvi sredstev za dodatno pomoč in postrežbo.